Ministra in njun šef so se oprli na stalno politično prakso

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar in minister za javno upravo Boris Koprivnikar sta odgovorila Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), ki jima očita nepravilnosti oziroma sporno soodločanje o izbiri Violete Bulc za kandidatko za evropsko komisarsko iz Slovenije.

"Minister Koprivnikar je na kratko komentiral, da so ugotovitve glede dejstev, povezane z glasovanjem, pravilne, da pa v ničemer ni ravnal protizakonito, prikrito ali v nasprotju s pričakovanim etičnim ravnanjem. Poudaril bo, da so njegova ravnanja skladna z ustaljeno politično prakso in temeljijo na zasnovi političnega in volilnega sistema, kot ga predvideva ustava," glavne poudarke odgovora, ki ga je Koprivnikar na KPK poslal ta teden, pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo.

Kaj pa sploh so politični stiki?

KPK je kmalu po izbiri Bulčeve začelo preverjati okoliščine tega postopka izbire. Neuradno naj bi po njihovih dosedanjih ugotovitvah nekaterim članom vlade Mira Cerarja KPK očitala kršitve zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Zlasti Cerarju in ministroma Koprivnikarju ter Györkös Žnidarjevi, ki da so ob glasovanju za podporo Bulčevi znašli v konflikutu interesov, saj so vsi člani iste politične stranke kot Bulčeva, Stranke MIra Cerarja (SMC).

"Zaključki KPK so diskriminatorni, nezakoniti, nerazumljivi, neustavni, samovoljni in povsem arbitrarni. Iz pisanja KPK prav tako sploh ne izhaja konkretiziran in individualiziran očitek ravnanja uradne osebe, ob dejstvu, da je edina navezna okoliščina, ki jo v odnosu do očitka KPK moč izluščiti to, da je uradna oseba ministrica za notranje zadeve v obravnavi KPK zato, ker prihaja iz kvote stranke SMC," je v odgovoru, ki ga je odposlala prejšnji teden zapisala ministrica Györkös Žnidarjeva.

Vsi so imeli zasebni interes?

Iz poročila o ugotovitvah KPK, ki so ga sredi januarja prejeli na vladi izhaja, da omenjena trojica, po oceni preiskovalcev s KPK, sploh ne bi smela glasovati za podporo Bulčevi zaradi "političnih stikov" zaradi česar naj bi vsi trije imeli zasebni interes, da kandidatka za komisarko postane ravno Bulčeva.

"Razlaga KPK je nedopustno arbitrarna, še toliko bolj ob dejstvu, da se KPK tudi ni vsebinsko opredelila do vprašanja v čem je v danem primeru bil zasebni interes ministrice za notranje zadeve, niti v čem bi naj bila nepremoženjska korist, pridobljena s strani mag. Violete Bulc. Goli prepis členov zakona o intetgriteti in preprečevanju korupcije ne more zadoščati. Zaključki KPK prav tako temeljijo za zmotni ugotovitvi dejanskega stanja in na nerazumevanju procedure imenovanja članov Evropske komisije, kakor je določena v Pogodbi o evropski uniji in Poslovniku Evropskega parlamenta, saj popolnoma spregledano dejstvo, da kandidate za člane Evropske komisije določi šele predsednik Evropske komisije, po opravljenem osebnem razgovoru s kandidati, ki morajo nato prestati še zaslišanje v Evropskem parlamentu," dodaja ministrica za notranje zadeve.

O čem pa potem člani vlade sploh lahko še odločajo?

Cerar je odgovor na KPK posredoval kot prvi, že nekaj dni po prejemu njihovega poročila. V odgovoru, ki ga je dan zatem objavil celo javno kot odprto pismo šefu KPK Borisu Štefanecu, poudarja, da je za Bulčevo glasoval "v državnem in ne v zasebnem interesu."

Ministrica pa je ob prvem javnem odzivu ob prejemu poročila Štefanecu očitala "načrtno spodkopavanje predstavnikov določene politične stranke."

Zdaj pa od KPK pričakuje med drugim pojasnilo, o čem lahko kot ministrica in članica vlade sploh odloča, da ne zaide v konflikt interesov.

"V argumentaciji KPK se pravzaprav se enačita koncepta zasebnega interesa in političnih stikov, ki pa so osnovno gibalo političnega udejstvovanja oziroma v konkretnem primeru, po naravi stvari tudi odločanja članov vlade, ki so šolski primerki politikov. Ministrska funkcija je politična funkcija, pri čemer se podrazumeva, da so tudi med ministri politični stiki, torej tudi če eden izmed njih pristane na seznamu, ki se pošlje predsedniku Evropske komisije zaradi nadaljnjega postopka imenovanja kandidata za člana Evropske komisije. Tudi politična stranka ne more biti odrezana od svojih legitimnih političnih interesov v političnih procesih odločanja. Zanimivo bo videti ali bo KPK po uradni dolžnosti zamajalo tudi imenovanja državnih sekretarjev ostalih koalicijskih ministrov, glede na nesporno dejstvo, da so nekateri člani njihovih strank, so torej v "političnih stikih", ministri pa so jim namenili svoj pozitivni glas brez pomislekov o nasprotju interesov? Tudi poslanci se nenazadnje ne izločajo ali sploh ukvarjajo z vprašanjem nasprotja interesov, ko kot strankarski kolegi glasujejo o bodočem predsedniku vlade in kandidatih za ministre. Glede na navedeno se postavlja vprašanje o čem še člani vlade sploh lahko odločajo? Po tej logiki predsednik vlade ne sme članov svoje stranke sploh predlagati za ministre, kar je nevzdržno. V kolikor formula KPK obvelja, bo potrebno dopolniti tudi ustavo z določbo, da ministri ne smejo biti člani oziroma funkcionarji političnih strank, kar je zagotovo napačen preboj v politični doktrini pluralističnih političnih sistemov in je v popolnem nasprotju s konceptom koalicijske vlade. Po razlogovanju KPK ne bo možno v bodoče ne le oblikovati predlogov za kandidate za člane Evropske komisije, ampak glede na utečeno ustavnopravno in političnosistemsko prakso tudi ne oblikovati vlada, kar je absurd in nedopusten precedens, ki vodi v popolno blokado političnega odločanja."

Odgovore bodo najprej pregledali, nato rekli zadnjo

Na KPK bodo zdaj odgovore na njihove ugotovitve najprej pregledali in nato sestavili končno poročilo, v katero bodo vključili tudi odgovore. Šele tedaj pa bodo tudi odločili, ali bodo svoje ugotovitve tudi razkrili, torej ali bodo poročilo objavili ali ne.

"Postopek, po katerem sprašujete, še ni zaključen in do zaključka ne moremo posredovati nobenih podrobnejših infomacij," pravijo na KPK. Njihov šef Štefanec pa je sredi januarj, ob oddaji poročila, javno podprl svoje preiskovalce, češ da se "zagotovo ne motijo."