Minister, ki bo popravljal šefove anomalije

Gospod minister, naštejte nam tri administrativne ovire, ki jih boste med prvimi odpravili.

Eno od področij, kjer je največ možnosti za racionalizacijo upravnih postopkov, je področje kmetijstva, okolja in urejanja prostora. Zaradi vpeljave evropskega prava se je v zadnjih letih povečalo število postopkov in upravnih odločb, ki jih morajo pred posegom v okolje pridobiti podjetja ali posamezniki. Analizirali bomo, kje jih lahko združimo ali drugače racionaliziramo. Eden od konkretnih primerov je na primer postopek presoje vplivov gradnje nekega objekta na okolje. Izpeljan mora biti pred izdajo gradbenega dovoljenja. Po drugi strani pa mora investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja za objekt, ki bi lahko vplival na vode, pridobiti vodno soglasje. Omenjena upravna postopka bi lahko združili. Po drugi strani pa bomo odpravili vse tiste obveznosti podjetij oziroma posameznikov, ki jih namesto njih lahko opravijo javni uslužbenci – primer je odprava obveznosti izpolnjevanja obrazcev. Prav tako je precej možnosti za racionalizacijo tudi pri postopkih sprejemanja splošnih pravnih aktov, na primer občinskih prostorskih načrtov.

Kje je največ viška uradnikov?

V tem trenutku tega ne vem. To bo pokazala analiza. Bilo bi neodgovorno govoriti kar počez. To je ena od prioritetnih nalog mojega resorja in vlade.

Kdaj bodo notarji prevzeli zapuščinske postopke?

V zvezi s pristojnostmi notarjev bomo najprej celovito analizirali možnosti razbremenitve sodišč in v tem okviru možnosti za prenos določenih zadev, za katere so zdaj pristojna sodišča, na 
notarje.

Na zaslišanju v državnem zboru ste rekli, da bi nekatere notarske tarife celo zvišali. Kaj, za vraga, bi zvišali?

Skladno s koalicijsko pogodbo bomo najprej analizirali obstoječe notarske tarife in na podlagi te analize predlagali spremembe, ki se nam bodo zdele potrebne. Vsekakor je naš cilj narediti notarske storitve čim bolj cenovno dostopne državljanom.

Kako visoko na vašem seznamu prioritet je prenos zemljiške knjige s sodišč?

Ena od naših glavnih prioritet je združitev zemljiške knjige in katastra, kar bomo izpeljali v sodelovanju z vrhovnim sodiščem.

Vsak poseg v zemljiško knjigo je državljanom povzročil vrsto nevšečnosti. Kako boste zagotovili, da jih tokrat ne bo?

Kot minister bom naredil vse, da se to ne bi zgodilo. Naš cilj je narediti zemljiško knjigo oziroma njeno uporabo čim prijaznejšo državljanom.

Boste pogajanja s sindikati vodili vi osebno?

Pogajalska skupina bo takšna kot doslej. Na strokovni ravni jo bo vodila Lidija Apohal Vučkovič, 
jaz kot minister pa se bom vanjo vključeval, kolikor bo treba.

Sindikati se neredko pogajajo pozno v noč. Boste zdržali toliko?

Navajen sem delati hitro in učinkovito. Včasih je za to potrebnega več, včasih manj časa. Vsekakor je moj cilj, da bi tudi pogovori s sindikati potekali na tak način.

Sindikalisti imajo zelo veliko pogajalske kilometrine. Kaj pa vi?

S sindikati se doslej še nisem pogajal, po drugi strani pa sem pri svojem dosedanjem svetovalnem delu pridobil kar precej pogajalskih izkušenj.

Zaposleni v javnem sektorju niso plačani po rezultatih dela. Boste to spremenili?

To je ena od prioritet. Nagrajevanje uspešnih in sankcioniranje neuspešnih je eden od ključnih vzvodov, ki jih imajo menedžerji za uspešno vodenje.

Ali to pomeni poseg v sistem plač?

Pomeni odpravo anomalij v tem sistemu.

Torej boste morali odpraviti anomalije, ki jih je povzročil vaš strankarski šef.

No ... On se je v reformo plačnega sistema v javnem sektorju, ki je bila začeta že pred njim, vključil na neki točki, v javnosti pa se pogosto ustvarja vtis, kot da jo je on začel in končal. Pri vsakem novem zakonu se, ko se začne uporabljati v praksi, pokaže, kaj je dobro in kaj ni. To ni nič neobičajnega.

Bomo dobili v tem mandatu pokrajine?

Želim si, da bi jih dobili. Nanje bi prenesli nekatere ključne pristojnosti občin, ki jim zdaj, zlasti tistim manjšim, povzročajo težave. Ena od teh pristojnosti je na primer prostorsko načrtovanje. Drug tak primer je javna služba čiščenja komunalnih odpadnih voda. Tudi te dejavnosti bi se izvajale učinkoviteje, če bi bile zanje pristojne pokrajine.

Kako boste povrnili ugled sodstvu?

Kot minister se bom zavzemal za to, da bo izvršilna veja oblasti storila vse, kar je v njeni moči in pristojnosti, za povečanje ugleda sodnikov in hkrati za povečanje učinkovitosti sodstva. To lahko izvršilna veja oblasti doseže tako, da se sama drži načela delitve oblasti in spoštuje odločitve sodne veje oblasti ter v okviru svojih pristojnosti naredi vse za večjo učinkovitost sodstva. Največ pa lahko za povečanje ugleda sodstva naredijo sodniki sami. Pri tem je ključno, da se pri svojem delu ves čas zavedajo, da so samostojna veja oblasti.

Boste spodbujali tudi s primernimi plačami?

Posebne dileme pri urejanju plač sodnikov ne vidim. Te je treba urediti skladno z odločbo ustavnega sodišča. Mislim pa, da plače sodnikov niso edino sredstvo za spodbujanje večje učinkovitosti sodstva. Javnost ima o sodstvu pretežno slabo mnenje, ker ljudje ocenjujejo, da deluje prepočasi, zato ker je toliko sodnih zaostankov in tudi ker se sodniki pogosto ne zavedajo tega, da so samostojna veja oblasti. Seveda pa tudi za uspešne sodnike velja, da morajo biti primerno nagrajeni.

Kaj bi preverjali pri sodnikih, če bi zanje uvedli poskusni mandat?

V prvi vrsti zagotovo strokovno usposobljenost. Zavedam se sicer, da diploma na pravni fakulteti in opravljen pravniški državniški izpit nista nujno dokaz zadostne strokovnosti bodočega sodnika. Po drugi strani pa bi bilo treba preveriti tudi druge kompetence sodniškega kandidata. Na primer njegovo zmožnost, da deluje kot samostojni nosilec sodne veje oblasti.

Bi dovolili neposredni televizijski prenos sojenj, da bi povrnili ugled?

Vsekakor se bom zavzemal za to, da javnost dobi boljši vpogled v to, kaj sodstvo počne. Vendar bi bilo treba dobro premisliti, katere glavne obravnave, če sploh, bi lahko snemali in neposredno televizijsko prenašali. Obstaja namreč veliko postopkov, kjer mora biti javnost po zakonu izključena. Zavzemal pa se bom, da se do tistih meja, kjer je to možno in smiselno ter ne ovira dela sodnikov, določeni postopki bolj odprejo. Vprašanje pa je, če bi javnost dobila celovit in resnično dovolj korekten vtis o tem, kaj sodstvo počne, samo z gledanjem prenosov obravnav. Sodniki sami se bodo morali bolj odpreti in na različne načine komunicirati z javnostjo, saj so trenutno še precej zaprti.

Ali vztrajate, da mora tožilstvo ostati pod pristojnostjo ministrstva za pravosodje?

Seveda.

Kaj pa ste glede umeščanja tožilstva svetovali političnim strankam, ko so usklajevale koalicijsko pogodbo?

V teh pogajanjih osebno nisem sodeloval. Treba pa je izpostaviti, da je Državljanska lista Gregorja Viranta (DLGV) takrat zagovarjala in predlagala združitev ministrstva za notranjem zadeve s pravosodnim ministrstvom. In tožilstvo bi bilo posledično združeno s kriminalistično policijo pod okriljem združenega ministrstva. To je bila namreč osnovna ideja, vendar se takšna združitev nato ni zgodila. Tožilstvo pa je kljub temu ostalo na notranjem ministrstvu. Sem pa prepričan, da bo DLGV podprla to, da se tožilstvo umesti pod pravosodno ministrstvo, in posledično začela postopke za spremembo koalicijske pogodbe.

Bi projekt Lukenda za odpravo sodnih zaostankov podaljšali?

Da. Ker je bistvo tega projekta tisto, kar zagovarjam tudi sam. Naj se sodniki čim bolj razbremenijo nesodniškega dela in sodniškega dela v povsem rutinskih zadevah, v katerih lahko sodnika nadomesti strokovno osebje.

Kako bi sodnike in tožilce zaščitili pred grožnjami?

Najprej je treba ugotoviti, kolikokrat sodniki in tožilci prejemajo grožnje in kako resne so. To presojo prepuščam policiji. Če pa bi se izkazalo, da so deležni dlje trajajočih in zelo resnih groženj, bi bilo najbrž smiselno razmisliti tudi o tem, da bi jim že ob samem začetku določenega postopka, ki ga vodijo in zaradi katerega bi lahko bili ogroženi, dodelili varovanje.