Milijarda v neprodanih stanovanjih

V praznih stanovanjih, ki so v lasti pravnih oseb in so bila zgrajena po letu 2005, je ujeta milijarda evrov.

Po podatkih statističnega urada je takih stanovanj 7.727, skoraj polovica v Osrednjeslovenski regiji. Če njihovo kvadraturo zmnožimo s povprečno ceno kvadratnega metra po podatkih geodetske uprave (Gurs) in po podatkih portala Slonep, znesek v obeh primerih presega 950 milijonov evrov. Ker Gurs spremlja le prodajo rabljenih stanovanj, Slonep pa tako rabljenih kot novih, vrednost teh novih praznih stanovanj po oceni poznavalcev presega milijardo evrov. Večina podjetij, ki so ta stanovanja gradila, je sicer v stečaju.

Večina ostala neprodana

Šokanten je tudi podatek, da je bila lani v začetku leta (na ta datum se nanaša registrski popis stanovanj) od stanovanj v večstanovanjskih stavbah, zgrajenih leta 2008, kar polovica še vedno praznih, od zgrajenih leta 2009 sta bili prazni še dve tretjini, od dokončanih leta 2010 pa skoraj vsa.

Statistični urad je sicer ugotovil, da je praznih skoraj 175 tisoč od skupno 845 tisoč stanovanj ali skoraj petina; to predstavlja zgornjo mejo. Ker je šlo za registrski popis, je stanovanje prazno, če v njem začasno ali stalno ni nihče prijavljen. V tej kvoti je tako skoraj 21 tisoč počitniških stanovanj. Dodatnih več kot 50 tisoč stanovanj pa nima osnovne infrastrukture: je brez elektrike, vodovoda, ogrevanja ali kopalnice in stranišča.

Hišna številka ni obvezna

Brez počitniških stanovanj in stanovanj brez infrastrukture ostane okrog 102 tisoč praznih stanovanj, polovica v hišah in polovica v večstanovanjskih stavbah. Na statističnem uradu so ugotovili, da ima kar 25 tisoč praznih hiš večinoma na vasi vso osnovno infrastrukturo, a nimajo hišne številke, zato tam nihče ne more biti prijavljen.

“Odločitev za pridobitev hišne številke je po sedanji zakonodaji prepuščena lastniku. Če je lastnik uradno nenaseljene hiše prijavljen v starejši hiši v neposredni bližini, lahko sklepamo, da gre za prizidano novo hišo in da je ta verjetno naseljena. Ocenjujemo, da bi bilo takšnih primerov lahko od 10 tisoč do 20 tisoč,” meni Erna Miklič s statističnega urada.

Od 175 tisoč stanovanj je tako praznih nekaj več kot 50 tisoč stanovanj in od 30 do 40 tisoč hiš, ki imajo osnovno infrastrukturo, da bi lahko bili naseljeni.

Lastniški spori niso krivi

Na vprašanje, ali so za to, da so nepremičnine prazne, krivi spori med lastniki, Mikličeva odgovarja, da na podlagi podatkov tega ni mogoče sklepati in da verjetno prevladujejo drugi razlogi. Le 35 odstotkov praznih stanovanj, ki so v lasti fizičnih oseb, ima več lastnikov. Med naseljenimi stanovanji pa ima kar 44 odstotkov stanovanj dva ali več lastnikov.