Mercator se boji konkurence

Boj za tržni delež. “Ti sestanki so bili doslej običajno februarja, zaradi sprememb, ki jih pripravljajo, pa so nas v Ljubljano poklicali prej,” pravi eden od udeležencev sestanka dobaviteljev Mercatorja, ki ga je za 300 od njih sredi tedna sklical najboljši sosed in jim predstavil spremembe, ki se bodo zgodile na njegovih prodajnih policah. Vplivale bodo tudi na številne slovenske proizvajalce.

Razlog so diskonti, predvsem Hofer in Lidl, ki so močno povečali svoj tržni delež. V povprečju je od 17- do 19-odstoten, pri nekaterih izdelkih celo višji.

“Kot nam je povedal Debeljak (prvi mož Mercatorja, op. p.), je šel v trgovino in ugotovil, da imajo na policah po 15 različnih vrst zobnih ščetk. To pa je preveč, si je dejal in se odločil za spremembe,” dodaja sogovornik, ki ne želi biti imenovan.

Kaj bo drugače ...

Na Mercatorjevih policah bo v prihodnje manj blagovnih znamk v posamezni skupini izdelkov, poskušali pa bodo ponuditi več vrst izdelkov; med drugim bodo v manjših trgovinah ukinili delikatesne oddelke in prodajali le pakirane izdelke. Nekatere dobavitelje bodo odslovili. Pospeševali bodo prodajo lastne blagovne znamke.

In posledice?

Kaj bo to pomenilo za do-zdajšnje dobavitelje, smo poskušali izvedeti od nekaterih, ki so bili na sestanku v Ljubljani, a od večine odgovora ni bilo. “Za naše podjetje še ne moremo oceniti, kako se nam bo spremenjena trženjska strategija poznala. Po eni strani lahko pričakujemo, da se bo prodaja naših izdelkov, ki jih proizvajamo pod Mercatorjevo znamko, povečala, po drugi strani bo to verjetno povzročilo zmanjšanje prodaje izdelkov, ki jih prodajamo pod lastnimi blagovnimi znamkami, kot so kis renški hram, čistilo stelex in varekina, ter prodaje sredstev za nego perila duel in tunine calvo, katere distributerji smo,” ocenjuje Borut Kreft iz podjetja Prologistic.

Izvoza ne bodo povečali

Sogovorniki menijo, da bo del slovenske industrije zaradi sprememb zagotovo prizadet. Da bi izpad z Mercatorjevih polic lahko nadomestili z izvozom, je nerealno pričakovati, saj vse države načeloma ščitijo svoje domače proizvajalce in pridelovalce hrane. Slovenska prehrambna industrija pa več kot 20 odstotkov svoje proizvodnje, kolikor izvaža zdaj, ocenjujejo sogovorniki, ne bo sposobna izraziteje povečati.

Barbara Milavec

Po zgledu Avstrijcev

“V ekonomiji velja pravilo, da veliki sistemi s svojim delovanjem regenerirajo male kooperante in dobavitelje. V kriznih razmerah je to razmerje med malim in velikim še občutljivejše, saj neskladje lahko povzroči težave v nacionalnem gospodarstvu,” opozarja Tomaž Može, direktor Primorske gospodarske zbornice.

Mercator si je v svoji razvojni strategiji zadal cilj, da bo največji trgovec na Balkanu. “Na podlagi tega bi pričakovali, da bo to dodatna možnost za povečanje prodaje slovenskih izdelkov na teh trgih. Dogaja pa se nam ravno nasprotno. Namesto da bi naš največji trgovec v teh kriznih časih z dodatno ponudbo slovenskih izdelkov na prodajnih policah priskočil na pomoč slovenski industriji, tako kot to delajo na primer v Avstriji s kampanjo Kupujmo avstrijsko, pri nas delamo prav nasprotno, čeprav je podjetje v večinski državni lasti,” je kritičen Može.