"Mehanizmi socialne zaščite so prenehali delovati"

Ob Mednarodnem dnevu boja proti revščini, ki ga obeležujemo v soboto, 17. oktobra 2020, članice Evropske mreže za boj proti revščini (EAPN) v Sloveniji, opozarjajo na poglabljanje revščine pri že sicer najbolj ranljivih skupinah prebivalstva.

Pri Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje ugotavljajo, da je v času izrednih razmer šepalo zagotavljanje varnosti otrok. S humanitarnima programoma Botrstvo v Sloveniji in Veriga dobrih ljudi so postali socialni korektiv, a ob nastajajoči novi krizi so nujne sistemske spremembe.

"Država se ni znala soočiti s posledicami gospodarske krize"

"Program Botrstvo v Sloveniji je pred desetimi leti nastal s ciljem, da bi otrokom iz družin v stiski omogočal enakovrednejše možnosti za rast in razvoj v primerjavi z vrstniki," poudarja Milena Štular, pobudnica programa Botrstvo v Sloveniji in predsednica njegovega nadzornega odbora.

Dodaja pa, da je postalo "Botrstvo v teh desetih letih socialni korektiv, saj se država ni znala soočiti s posledicami gospodarske krize. Ob napovedih gospodarske rasti smo se usmerjali nazaj k osnovnemu poslanstvu, a pandemija in njene posledice ponovno poglabljajo stiske v družinah, ki že tako živijo na robu." 

V programu Botrstvo v Sloveniji so od nastanka projekta do danes za pomoč otrokom iz družin v stiski namenili več kot 17,5 milijonov evrov in povezali več kot 8.000 botrov z več kot 10.000 otroci iz vse Slovenije. Letos so vstopili v nov projekt s podjetjem HOFER Slovenija, ki omogoča nakup Vrečke dobrote in s tem donacijo paketa osnovnih živil in izdelkov za osebno nego otrokom in mladostnikom.

Revščina vpliva tudi na zdravje

Ob pomoči otrokom iz neprivilegiranih okolij so na ZPM Ljubljana Moste-Polje ves čas pomagali tudi njihovim družinam. V programu Veriga dobrih ljudi od konca leta 2018 strukturirano vključujejo socialno ogrožene družine iz vse Slovenije in jim nudijo celostno podporo in pomoč.

Opozarjajo, da revščina ne obsega le materialne ali finančne stiske, ampak močno vpliva na fizično in psihično zdravje ljudi. "Še posebej v času popolnega zaprtja zaradi pandemije, se je pokazalo, kako pomembno je, da se posvečamo celotni družini. Otroci živijo v okoljih, ki niso spodbudna in ki ne zagotavljajo varnosti. Zato snovalce ukrepov pozivamo, da imajo pri oblikovanju prihodnjih ukrepov v mislih tudi to, da otroci potrebujejo varnost in spodbude ter da sami nimajo znanja in zmožnosti, da bi nosili breme skrbi za preživetje družine," opozarja Anita Ogulin, predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje. V dveh letih se je na program Veriga dobrih ljudi obrnilo že skoraj 5.000 ljudi, več kot 2.600 ljudi pa se je vključilo v program celostne pomoči.

Najrevnejši v še večjo revščino

ZPM Ljubljana Moste-Polje je tudi ena od 19 slovenskih nevladnih organizacij, ki so združene v Evropski mreži za boj proti revščini (EAPN) in so sodelovale pri pripravi prvega Poročila o spremljanju revščine in socialne izključenosti v Sloveniji.

Poročilo povzema aktualno stanje revščine in temelji na pričevanjih, razmislekih in zgodbah ljudi z izkušnjo revščine. Dr. Živa Humer, urednica poročila in predstavnica EAPN Slovenija pravi, da so v procesu sestave poročila opažali neprecenljivo vlogo nevladnih organizacij pri emocionalni podpori ter tehnični in strokovni pomoči ljudem v stiski.

"Najrevnejše skupine prebivalstva so letos zapadle v še večjo revščino, saj so prenehali delovati mehanizmi socialne zaščite. Še posebej ogrožene so starejše ženske. Že nekaj let je jasno, da zaposlitev ne predstavlja izhoda iz revščine, minimalna plača pa ne zagotavlja preživetja. Vedno bolj problematično postaja področje pravnega varstva socialno šibkih skupin, saj je dostop do socialnih prejemkov vedno bolj otežen. Po drugi strani skoraj dve tretjini prejemnikov denarne socialne pomoči le-to prejema daljše obdobje, kar nakazuje na majhne možnosti za izhod iz revščine in oteženo možnost za vstop na trg dela,"  je dr. Živa Humer povzela glavne izsledke poročila. V poročilu pa ugotavljajo tudi, da revščina pri vseh družbenih skupinah pomeni prikrajšanost v dostopu do družbenih virov in v odnosih.

Podobno opažajo tudi v projektu Enotna pravna točka, ki poteka v sklopu humanitarnih programov pri ZPM Ljubljana Moste-Polje. Nina Zidar Klemenčič, pobudnica projekta in glavna izvajalka brezplačne pravne pomoči, opozarja na nesprejemanje predlogov sistemskih sprememb s strani zakonodajalcev.

Od leta 2014 opozarjamo, da je potrebno ljudem omogočiti vse vzvode, da hitro in učinkovito rešijo stiske, a bistvenih premikov s strani države ni. Še posebej v času sprejemanja izrednih ukrepov, je nujno, da se spremembe upoštevajo takoj in se tako omogoči reševanje stisk in tudi hitrejšo vrnitev med aktivne državljane. 

Nina Zidar Klemenčič

V sklopu Enotne pravne točke so na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev in reševanju stanovanjske problematike letos pomagali že več kot 508 ljudem. Na podlagi večletnih izkušenj opozarjajo na tri nujne sistemske spremembe: pravočasno in ažurno izdajanje odločb o pravicah iz javnih sredstev in hitro odločanje o pritožbah; vzpostavitev poroštvenega sklada države, namenjenega ureditvi moratorijev na plačila najemnin ali kreditov za rešitev osnovnega stanovanjskega problema ter osnovnih življenjskih stroškov; in izvzemanje otroških dodatkov iz sistema socialnih transferjev, saj njegov namen ni osnovna socialna varnost.

Na ZPM Ljubljana Moste-Polje v luči sprejemanja novih svežnjev ukrepov opozarjajo tudi na zagotavljanje ustreznih razmer in tehnične opremljenosti otrok v primeru pouka na daljavo, zagotavljanje prehrane in varnosti otrok, predvsem žrtve nasilja, ter omogočanje dostopa do psihosocialne pomoči. Hkrati pa poudarjajo pomen dosegljivosti Centrov za socialno delo ter poenostavitev postopkov za zagotavljanje pomoči.

Ljudem, ki zaradi posledic pandemije izgubijo prihodek ali se ta bistveno zmanjša, pa je potrebno zagotoviti možnost odložitve dolgov za čas trajanja izrednih razmer, vendar pri tem ne smejo nastajati nesorazmerno visoki stroški, ki bi stisko poglabljali.