Na zastopnike pacientovih pravic se je lani obrnilo več kot 5.200 ljudi, kar je 150 odstotkov več kot leto prej.
Pritožbe. V Sloveniji deluje 12 območnih zastopnikov pacientovih pravic, ki poskušajo reševati spore med pacienti in zdravstvenimi delavci ter izvajalci. Zastopniki morajo biti pacientom na voljo najmanj 12 ur na teden, njihova strokovna pomoč pa je brezplačna.
Aroganca in nestrpnost
Med najpogostejšimi so še vedno pritožbe zaradi neprimernega odnosa zdravstvenega osebja. Pojasnila zdravnikov so nerazumljiva, sestre so neosebne, vedenje zdravstvenega osebja pa je pogosto nekorektno in grdo, razlaga zastopnica pacientovih pravic v Celju Biserka Inkret.
“Odločite se za operacijo ali marš z oddelka! Kaj bi sploh radi, saj imate vse zastonj! Sploh veste, koliko nas stanete?” je nekaj primerov komuniciranja s pacienti. Inkretovi se je pritožila tudi onkološka bolnica, ki se ji je rak ponovil tretjič, sestra v bolnišnici pa jo je odpravila z besedami: “Kaj me briga, nimamo prostora!” Inkretova poudarja, da se pritožbe vedno znova nanašajo na iste ljudi: “V zasebnih ambulantah se osebje ne vede bistveno drugače.”
Slabo poznajo zakon
Veliko bolnikov ima težave zaradi zamud pri podaljševanju odločb o bolniških dopustih, pravi Melina Omrzel Petek, zastopnica pacientov v Zasavju. Poseben problem ostaja pravica do drugega mnenja, ki je pacienti ne poznajo dovolj natančno. “Bolnik je do drugega mnenja upravičen pred nekim posegom, ne pa pri sami postavitvi diagnoze,” pravi zastopnica.
