"Če so negativni učinki res tako veliki, kot trdijo nekateri, bomo odločitev
obžalovali in zadeve takoj vrnili nazaj," je danes obljubil šolski minister Igor Lukšič in spomnil, da se je že v začetku decembra sestala posebna skupina za evalvacijo učinkov združitve zimskih počitnic, na ministrstvu pa pripravljajo tudi dve raziskavi, ki bosta pokazali, kako je sprememba šolskega koledarja vplivala na družinsko preživljanje počitnic.
Lukšič je ob tem tudi pozval žičničarje in turistične delavce, naj s konkretnimi podatki podprejo svoje trditve o tem, da bodo zaradi združitve zimskih počitnic utrpeli 15 milijonov evrov izgube, kot so večkrat omenjali v medijih. Minister pričakuje tudi podatke za leti 1993 in 1994, ko sta izpadla dva tedna počitnic.
Večina nima fiksnih terminov
Kaj o aktualni problematiki meni javnost, so na ministrstvu za šolstvo v sodelovanju z Ninamedio spraševali tisoč naključnih anketirancev. V anketi so zajeli 27,8 odstotka anketirancev, ki smučajo, med njimi je bilo 42,8 odstotka takšnih, ki imajo šoloobvezne otroke ali vnuke.
Večina anketirancev (52,2 odstotka) nima fiksnih terminov za smučanje, v času zimskih počitnic pa jih smuča petina. Tudi med anketiranci, ki imajo šoloobvezne otroke, jih največ smuča tako, da nimajo fiksnih terminov (44,6), sledijo tisti, ki smučajo v času zimskih počitnic (28,5) in v drugi polovici zime (16,9).
Moti jih gneča
Med tistimi, ki letos ne nameravajo smučati (14,7 odstotka) je še največ takšnih, ki zaradi predvidene gneče na smučiščih (dobrih 40 odstotkov) ne bodo smučali, nekaj manj pa jih ne bo smučalo zaradi finančne krize.
Med anketiranci, ki smučajo in imajo šoloobvezne otroke, pa je dobra tretjina takšnih, ki smučajo v času zimskih počitnic; med njimi jih bo približno 15 odstotkov v tem terminu smučalo v tujini (4,2) ali pa bodo smučali zunaj zimskih šolskih počitnic (10,9).
