Ljubica osamljena, a to ji je logično

Vlada bo po napovedi premierja Boruta Pahorja do konca februarja odločila, ali bo uveljavljala ničnost pogodbe s Patrio.

Ministrica za obrambo, ki se zavzema za nadaljevanje pogodbe v manjšem obsegu in daljšem časovnem obdobju, opozarja, da bo vojska morala, če se ničnost pogodbe ne dokaže, prevzeti vseh 135 patrij.

Kakšna odškodnina je lahko zahtevana pri razveljavitvi pogodbe s Patrio?
Po moji oceni je treba računati na od 50 do sto milijonov evrov odškodnine za izvajalca pogodbe – če ne bo izpolnjen pogoj, da se pogodba prekine sporazumno ali na podlagi protikorupcijske klavzule.

Na odškodnine pa je treba računati tudi na strani neizbranega ponudnika (Sistemska tehnika, op. a.), ki državo toži že pet let. Če bi tožba temeljila na predpostavki, da je bila pogodba sklenjena v "nemoralnih" okoliščinah, bi to verjetno okrepilo argumente tožnika.

Računamo lahko tudi na odškodnine, ki bodo posledica tožb zaradi neizpolnjenih načrtov protidobav. Odškodnine bi tako presegle samo vrednost pogodbe. 


Slovenija je že prevzela 28 oklepnikov 8x8. Kaj bo z njimi?
Ničnost pogodbe se uveljavi tako, da se vrne vsa pridobljena oprema in se za to dobi povrnjen že izplačan denar. Vsota je odvisna od ocene, koliko je bila oprema že uporabljena.

Nekaterih stvari pa ni mogoče vrniti, na primer znanja, ki so ga naši ljudje dobili na usposabljanjih. Tudi to bi se odštelo od vračila.

Bi po razveljavitvi pogodbe s Patrio pripravili nov razpis?
Nenavadno bi bilo govoriti o novem razpisu v okoliščinah, ko grozijo tožbe zaradi razveljavljene pogodbe.

Zato bi bila prekinitev pogodbe v tej situaciji v prid vsem razen ministrstvu za obrambo (Mors), ki bi ostalo brez denarja in brez opreme za modernizacijo vojske. Če se ničnost pogodbe ne dokaže, bi moral Mors prevzeti in plačati vseh 135 vozil.

Se bo v vojski torej treba odločiti za druge prioritete?
Dolgoročni cilj razvoja Slovenske vojske je modernizacija, doseganje višje profesionalnosti in uporaba visokih tehnologij. Ta cilj bi bilo mogoče postopoma doseči kljub krizi.

Ne bi bilo prav, da zdaj cilje spremenimo tako, da bi se vrnili v neko predpotopno razmišljanje o staromodni množični obrambi z veliko vključenimi ljudmi, opremljenimi s slabim orožjem.

Pa ne menite, da bi bilo ta trenutek denar za patrie bolje prepustiti denimo zdravstvu?
Če enemu sektorju zmanjšaš pravice porabe, ne pomeni, da se v drugem sektorju te povečajo – pomeni samo zaustavitev razvoja nekega sektorja. Pri proračunu ni pretakanja iz enega sektorja v drugega, ampak se zmanjša zadolževanje.

Vendar ste na vladi osamljeni pri zagovarjanju nadaljevanja pogodbe ...
Logično je, da si osamljen, če pa gre za problematiko, ki je že dolgo osovražena. Zelo nenavadno je, da se druge ministre obremenjuje z nečim, kar je tipična delovna zadeva enega ministrstva.

Razumem, da se drugi ministri in ministrice čutijo ogroženi. Zakaj bi prevzemali odgovornost za druge, če pa ima vsak v svojem resorju dovolj izzivov.