"Jasno je, da se bodo zaloge zmanjšale," glede na napovedi letošnjega pridelka pravi Brejc in dodaja, da zaloge so. Povečevanje uvoza omenja le kot skrajno možnost. Ob tem je povedal tudi, da letos tudi v Avstriji in Italiji napovedujejo manjše količine pobranega grozdja.
Kljub napovedanim manjšim količinam pa napovedi glede kakovosti ostajajo dobre. Brejc to med drugim pripisuje znanju slovenskih enologov in tehnološki opremljenosti vinskih kleti.
"Znanje je tisto, ki je letos znova pokazalo, da tudi v problematičnem letniku najdemo vina, ki ustrezajo prodajnim ciljem, ki jih moramo zagotoviti, to pa so primarne arome. To v Sloveniji zmoremo zagotoviti, zato tudi izvoz raste," je dejal Brejc.
Slovenija na leto izvozi med pet in 5,5 milijona litrov vina. Brejc je ob tem dejal, da so družbeniki Vinske družbe Slovenije doslej večino vina v tujini (Nemčija, Nizozemska, Velika Britanija) prodali gostincem, zdaj pa se vedno več v tujini slovenska vina pojavljajo na trgovinskih policah, kar bo po njegovih besedah dvignilo prepoznavnost slovenskih vin. V zadnjem letu se pojavljajo nekateri novi tuji trgi in tudi vedno večje število slovenskih izvoznikov vin.
Več kot 70 % se izvozi v t. i. tretje države
Po trenutno dostopnih podatkih se več kot 70 odstotkov slovenskega vina izvozi v tako imenovane tretje države, od vsega izvoženega pa predstavljajo več kot 80 odstotkov bela vina.
Največ vina izvozijo vinske kleti Goriška brda, Vipava in P&F Jeruzalem. Največ vina se izvozi v ZDA, BiH, Italijo in na Hrvaško.
Sicer pa po zbranih podatkih Brejc ugotavlja tudi, da se je po letu 2009 tudi uvoz vina strmo dvignil. Kot posledico je navedel finančno krizo, vina, ki se uvažajo, pa ne dosežejo niti en evro na liter.
"Slovenska vinska ekonomija je naravnana na srednji ali nižji cenovni razred, kajti to je pač naša obča realnost," je dejal Brejc.
