Dolenjska
Matjaž Jakše iz Zveze društev vinogradnikov Dolenjske pravi, da bo letošnja letina zgodnjih sort zelo slaba, saj je močno pristona gniloba, poleg tega pa je določena škoda nastala tudi zaradi insektov in ostale nadlege. Zagotovo se pozna tudi obilna količina padavin, ki letos ni nikjer prizanašala. "Reševal se bo pridelek,“ pravi Jakše.
Trenutno stanje ne nakazuje dobrega izida, če se vreme ne bo izboljšalo. Če bo prihajalo do predčasnih trgatev, tudi ne gre pričakovati vina izjemne kakovosti. Za začetek trgatve morajo sicer biti doseženi minimalni sladkorji. "Letošnja letina bo bolj za vina normalne trgatve, neka vrhunska vina pa bo zelo težko pridelati. Mogoče s kakšnimi poznimi sortami, ki so še v dobri kondiciji,“ ocenjuje.
Letos največji problem predstavlja propadanje pridelka. Jakše poudarja, da bi morala biti dobra aromatika pri grozdih, ki so v dobri kondiciji. "Vse je odvisno od tega, ali bo zadeva zdrava potrgana ali bo grozdje propadlo. Kjer so manjši pridelovalci, bodo vsekakor poskušali z dobrimi praksami. Če je možno, bodo izvedli predtrgatev in se bo gnilo in poškodovano grozdje že prej potrgalo. Ker bo tako zmanjšana količina grozdja, bo preostanek lepše dozorel. To je praktično dvojna trgatev, dvojni strošek, a zelo dober ukrep.“
Zna se zgoditi, da bo zelo težko jeseni tak čas imeti še kak liter ali dva viška, če bi ga kdo hotel kupiti. "Stalne stranke bodo dobile vino, ostali pa ne. To ni tovarna," poudarja in ob tem dodaja, da če ga je preveč, se lahko kaj naredi, če pa ga je premalo, pa je to nemogoče.
Štajerska
"Letos vinogradniki ne bodo zadovoljni,“ pravi Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, ki napoveduje slabšo letino od lanske. Že lanska letina je bila pod dolgoletnim povprečjem, letos pa pričakujejo še deset odstotkov nižjo zaradi botritisa oz. gnilobe. "Še posebej po teh zadnjih padavinah, ko je padlo med 80 in 100 litrov v zadnjih dveh, treh dneh in se je začel pojavljati tudi že botritis,“ pojasnjuje.
S trgatvijo srednje poznih sort bodo tako morali začeti kar hitro, saj lahko pričakujejo še močnejši botritis, težava pa jim povzroča tudi oidij. Kasneje zori tudi grozdje, kisline so bistveno višje, sladkorji pa nižji. Bolj izražena kislina po njegovih besedah prinese več sortnih značilnosti, več svežine v vino, ki bo imelo nekoliko nižje vrednosti alkohola. "Vina bodo taka, kot smo jih bili vajeni pred dvajsetimi leti,“ meni Rebernišek.
Če se bo obdobje deževnega vremena nadaljevalo, bo težko pobrati pridelek in najti optimalni čas trgatve. "Če je toliko padavin, je nemogoče iti v vinograde, ker to so strmine. Nemogoče je iti s traktorjem v vinograde. Upajmo, da se bo vsaj malo vreme stabiliziralo.“ V kolikor se vreme ne bo stabiliziralo se lahko ponekod celo pojavi vprašanje, ali je smiselno izvesti trgatev. "Vse je odvisno od tega, v kakšnem stanju bo grozdje. Če se bo pojavil močan botritis, propad grozdja, potem je res vprašanje rentabilnosti trgatve. Ampak danes je o tem prezgodaj govoriti,“ dodaja.
Goriška Brda
Trgatev je v teku tudi v Goriških Brdih, kjer so v začetni fazi trganja belih sort. "Zaključili smo s sortami za penine za linijo Vila Brici Light z nižjimi stopnjami alkohola. Zdaj smo pri trgatvi belih sort za mirna vina. Za enkrat trgatev poteka v redu, edino vreme malo nagaja, ker je muhasto,“ pojasnjuje Neja Škrinjar iz Vinske kleti Goriška Brda. Vrhunec trgatve bo drugi in tretji teden septembra, kakšno pozno sorto pa bodo pustili za oktober.
Po njenih besedah je grozdje v kar dobrem stanju. "Precej nas je skrbelo, ker je bilo dosti dežja, ampak smo se dobro pripravili. Z zadružniki smo se dogovorili, da so več pozornosti namenili sami trti in da se je ves čas odstranjevalo listje. Malo več je bilo tudi ostalih ročnih del po vinogradu, da smo ohranili grozdje čim bolj na zraku, da ni začelo gniti,“ dodaja. Zelo zadovoljni so z grozdjem na gričevnatih legah in pričakujejo, da bo kakvost dobra. "Sladkorji so sicer nekoliko nižji kot običajno, ampak to v bistvu še pozdravljamo, ker se v bistvu čuti ta trend, da tudi potrošniki iščejo vina z nižjo stopnjo alkohola.“
Vipavska
Agroind Vipava je trenutno skoraj na polovici trgatve belih sort. Naslednji teden bodo končali z belimi in nato nadaljujejo s trgatvijo rdečih sort. Trgatev se je sicer začela en teden prej kot lani, ker je kljub dežju grozdje v enaki fazi dozorevanja kot lani.
Zaradi vremena so pospešili trgatev belih sort. "Nekako moramo biti odgovorni do vinogradnikov, da jim ne zgnije grozdje. Če ne, bi se trgatev belih sort za kakšen teden zavlekla,“ pravi enolog Uroš Bolčina, ki konec trgatve napoveduje za začetek oktobra, če bo vreme zdržalo.
"Prevzeli bomo več grozdja kot lani. Zadnji dve leti sta bili sušni, zato tudi če ga bo nekaj zgnilo, ga bo veliko več kot lani,“ pravi enolog Uroš Bolčina. "Zaradi hladnejšega poletja bodo vina bolj aromatična, saj hladno vreme dela v prid aromatike.“
Borut Koron iz Društva vinogradnikov in vinarjev Brje pravi, da se trenutno obirajo zgodnejše bele sorte, konec tedna pa pride na vrsto rdeč merlot. Pričakuje, da bodo letošnje količine podobne lanskim. Zaradi obilnih padavin bi lahko pričakovali rekordno letino, a je bilo že nastavka manj, najverjetneje zaradi dveh zaporednih sušnih let.
"Kakovost ne bo problematična. Letos so malo nižji sladkorji in višje kisline. Na začetku je to lahko malo moteče, ampak kasneje kislina daje vinu neko svežino,“ izpostavlja Koron in dodaja, da bo letošnji letnik zahteven za skletarit.
Letošnja trgatev bo po njegovih pričakovanjih izredno skoncentrirana, ker grozdje zaradi vremena ne bo zdržalo. "Čakali bomo, ne vem pa, koliko ima to smisel, koliko bo grozdje napredovalo in koliko bomo pridobili. Ves čas merimo sladkorje, kisline in spremljamo zdravstveno stanje.“
Kras
Na Krasu grozdje še ni prizadeto z gnilobo in so obeti, ker je refošk kasnejša sorta, dobri. "V vsakem primeru pa bo sonce izredno, izredno dobrodošlo. Tudi ko je bil dež, je to burja takoj posušila, kar je izredno pozitivno,“ pravi Alenka Orel iz Vinske kleti Orel. Kako se bo količinsko in kakovostno odrezala letošnja letina, težko napove. "Kvaliteta je odvisna od vremena v bodoče,“ še dodaja.
Zaradi obilnega dežja so letos trte zelo rasle. "Bilo je veliko ročnega dela, čiščenja in obiranja, da so grozdi na čistem. Če so grozdi v listju, je večja možnost gnilobe,“ pojasnjuje Orlova.
Slovenska Istra
V Istri letos težave povzroča gniloba, še dodatno pa je pridelek oklestila junijska toča. Po besedah Ingrid Mahnič iz Društva vinogradnikov Slovenske Istre je količina pridelka bistveno nižja od lanske, a je odvisna predvsem od mikroklime, saj je na nekaterih območjih pridelek enak lanskemu, večinoma pa je situacija slabša. Poleg gnilobe se soočajo še z nekaterimi drugimi boleznimi, ki so posledica obilnih količin dežja.
Pridelovalci na tem območju sicer nimajo težav s kislinami, saj imajo njihova vina ponavadi več sladkorja kot druga. Prav zato ponavadi trgajo malce prej kot drugje, letos pa s tem ne bo težav. Obenem pa Mahničeva napoveduje precej manj vrhunskih vin, saj je občutno manj vinogradov, ki jih deževje in posledice vremena niso prizadele.
V vinogradih kleti Vinakoper so pričeli s trgatvijo zgodnjih sort konec avgusta. Kot so dejali, opažajo več botritisa na nižje ležečih legah, medtem ko na višje ležečih in bolj zračnih legah grozdje lepo zori. Poudarjajo, da bo treba trgatev in tehnologijo predelave grozdja prilagoditi razmeram v vinogradih, da pa si najbolj želijo lepega vremena.
zdej jamrajo (no teli ki majo manši vinograd jim je res hudo), večji pa ko jim zmankajo grejo v etol v škofjo vas in jim namešajo in ga majo že v parih dneh.
V Sloveniji biti vinogradnik ni perspektivno delo. Če imaš mali vinograd in zanj skrbiš tako kot je treba, te letno škropiva stanejo več, kot pa je vreden celotni pridelek in si dejansko v zgubi, v tolažbo ti je lahko samo… ...prikaži več to da si sam nekaj pridelal zase, če pa sešteješ stroške ni računce. Če pa si vinska klet, se pa tako ve da se kupi od manjših kmetov grozdje, po ceni za katero se ravno ne govori okoli. Pač realnost je takšna, da ljudje ki cenijo dobra vina bodo dali malo več za eno steklenico, pijančkom bo pa vino za 1 e iz tetrapaka dober