Letos se bodo predvidoma osredotočili na urejanje okoljsko problematičnih vrst divjadi - divjega prašiča, jelenjadi in sive vrane, nekoliko manj pa na srnjad in lokalno pogojeno na alohtone vrste, to sta damjak in muflon. Alohtone vrste so organizmi, ki jih je človek prinesel od drugod.
Jelenov bi "odvzeli" še desetino več kot lani
Odvzem jelenjadi želijo letos glede na lansko realizacijo povečati za deset odstotkov, s čimer želijo preprečiti številčno naraščanje jelenjadi in širjenje na nova območja, še posebej tja, kjer je jelenjad z vidika možnih škod v kmetijstvu povsem nezaželena, to je v Vipavski dolini, Goriških Brdih in Halozah.
Načrt odvzema divjega prašiča nameravajo glede na nihajoče trende populacije in glede na lansko realizacijo ohraniti na visoki ravni, čeprav jim je s posegi oz. odstrelom populacijo v zadnjih dveh do treh letih že uspelo znižati, kar je dobro vidno v zahodni in vzhodni Sloveniji, v osrednjem in južnem delu pa nekoliko manj.
Načrti pri mali divjadi so nekoliko konzervativno naravnani, in sicer zaradi padajočih trendov številčnosti. Pri poljskem zajcu, jerebici in fazanu je to znak degradacije okolja.
Medved, volk in ris so druga zgodba
Načrtovanje upravljanja s populacijami velikih zveri, to so medved, volk in ris, ne sodi v sklop opisanega načrtovanja, pač pa v ločene postopke v pristojnosti ministrstva za okolje in prostor.
Lani je bil odvzem divjadi ponekod otežen zaradi posledic žledoloma, ponekod pa tudi zaradi velikih poplav. Na precejšnjem delu teh območij je bilo fizično nemogoče izvajati lov, poleg tega pa so zaznali večje migracije divjadi zaradi trenutne neustreznosti bivalnega okolja, v območjih z žledolomom pa zaradi povečanega nemira pri stalnem izvajanju gozdnih del.
Več škod v Prekmurju zaradi madžarske divjadi
Škode po divjadi so se lani v primerjavi z letom prej zmanjšale za 40 odstotkov na 480.622,51 evra in znašajo v povprečju en evro na hektar kmetijske površine. Škoda se ni po vsej državi zmanjšala enakomerno, do delnega povečanja je prišlo zlasti v delu Prekmurja, tudi zaradi prehajanja divjadi z Madžarske, deloma pa tudi na Kočevskem.
Največ škode naredi divji prašič
Pretežni del škod je posledica divjega prašiča (59 odstotkov), sledita jelenjad z 34,5 odstotka ter srnjad s 4,5 odstotka, preostala dva odstotka škod pa sta posledica drugih vrst divjadi, to je lisice, zajca in vrane. Veliko zmanjšanje škod pripisujejo predvsem visokemu odstrelu in s tem znižanju številčnosti divjega prašiča.
dezurni@zurnal24.si
Vse lovske družine zapret, ker so le leglo iztirjencev, pokvarjencev in alkoholikov.Baje streljajo po nekih planih in to je za njih opravičilo za pobijanje? Primer:Sosed - lovec mio je povedal, da so neki večer imeli štetje medvedov in… ...prikaži več ugotovili, da jih je na njihovem območju 8 - 10, kar je absolutno preveč. Nato so dobili dovoljenje za odstrel ene živali, je pa v treh tednih ni uspelo uplenitit nikomur. To pomeni, da so jih lahko prešteli v eni noči vse, nato pa do odstrela ni prišlo, ker ni bilo nobenega pred cev. A so medvedje vedeli, da je štetje za njih nenevarno in prišli na popis? A je plan na osnovi izmišljenih podatkov o številu živali verodostojen? A se pri planiranju upošteva krivolov?
Trojka hvala za prijetne želje. Seveda tudi tebi želim enako.Kaj taka privoščljivost pove o človeku, ki jo izreče, pa naj drugi sodijo.
Narava lahko sama uravnava primerno število katerekoli vrste živali. Itak jih že preveč konča na cestah, ker smo ljudje odvzeli živalim življenjski prostor ! Močno upam, da bo nekoč tudi v vladi kdo dovolj pameten, da bo to psihopatsko morijo… ...prikaži večo končal. Do takrat pa vsem morilcem - lovcem želim čim več nesreč, pa dajte se med sabo postreljat. Imate sploh dušo, da lahko iz zasede umorite nežno žival, ki sploh nima možnosti obrambe????