Legalizacija Žabjaka

Ker z občinskim prostorskim načrtom (OPN) Mestni občini Novo mesto (MONM) ni uspelo rešiti ureditve romskega naselja Žabjak, zdaj za legalizacijo išče nove poti.

"V romskem naselju Žabjak vladajo razmere, ki pomenijo hujše ogrožanje zdravja, dlje časa trajajoče motnje javnega reda in miru ter tudi trajno ogrožanje okolja," je pristojnim ministrstvom lani pisal župan Alojzij Muhič.

Ministri: Ureja naj občina
Ministrstva pa se, kot je razložila Mojca Tavčar, vodja oddelka za prostor, s prostorsko problematiko kljub alarmantnim razmeram ne želijo ukvarjati in to prelagajo na MONM. Da naj bi ta prostorsko problematiko Žabjaka reševala sama, je Muhiču v neformalnih pogovorih dejal tudi minister Igor Lukšič.

Ukrepa naj država
Muhič meni, da so izpolnjeni vsi pogoji za ukrepanje države skladno s petim členom zakona o romski skupnosti. Ta pravi, da so prostorske ureditve romskih naselji sicer lokalnega pomena, da pa so lahko državnega, če da vladi pobudo za njihovo načrtovanje občinski svet.

Občinski svetniki se bodo tako na četrtkovi seji odločali med tremi predlogi, od katerih se dva nanašata na urejanje Žabjaka s spremembami in dopolnitvami OPN, tretji pa je pobuda vladi, naj za Žabjak pripravi državni prostorski načrt.

"Prav bi bilo, da bi se občina distancirala od tega, saj ne more drugega kot sprejeti prostorski načrt, država pa bi to lahko uredila tudi s politiko vključevanja Romov v družbo. Se pa bojim, da bo, ker nima druge vizije, le legalizirala rezervat," nam je povedal Silvo Mesojedec, predsednik Civilne iniciative za reševanje romske problematike.