"Tako kot sam samomor je tudi njegovo preprečevanje večplastno. Trend upadanja samomorov je zato med drugim rezultat tega, da so se v zadnjih nekaj letih dejavnosti na področju preprečevanja samomora in varovanja duševnega zdravja okrepile na nacionalni ravni, predvsem pa v bolj ogroženih regijah," zatrdi dr. Saška Roškar z Inštitut RS za varovanje zdravja (IVZ).
Kljub visokemu številu samomorov leta 2007 se je to v zadnjih desetih letih znižalo približno za tretjino. Leta 1998 so na sto tisoč prebivalcev zabeležili kar 30,9 samomora, medtem ko jih je v statistikah iz leta 2008 le 19,8. Predlani je zaradi samomora umrlo 408 ljudi.
Moški obupajo hitreje
"Ženske verjetno lažje spregovorijo o svojih težavah in poiščejo pomoč. Moški svojo stisko pogosto rešujejo drugače: ali o njej sploh ne govorijo in jo nosijo sami ali pa razvijejo katerega od neustreznih načinov reševanja problemov. Po drugi strani pa se moški in ženske razlikujejo glede izbranih metod samomora: moški izbirajo agresivnejše metode kot ženske," poudarja Roškarjeva.
Statistični podatki namreč kažejo, da v povprečju na leto samomor naredi 3,5-krat toliko moških kot žensk. Sicer je glede na stan umrlih v Sloveniji tveganje največje med ovdovelimi in ločenimi moškimi, najnižje pa med samskimi in poročenimi ženskami.
Najbolje je, da se o svojih težavah z nekom pogovorimo, ni potrebe, da vse nosimo sami. Če sami ne vidimo izhoda iz stiske, torej ne odlašajmo in poiščimo pomoč, poudarja Roškarjeva.
01 520 99 00 Klic v duševni stiski
080 116 123 Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik
05 720 17 20 Tvoj telefon,
080 11 55 SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja
080 12 34 TOM, telefon otrok in mladostnikov,
01 510 16 75 Telefon mladi mladim
Stopnja najvišja na SV Slovenije
Glede na stopnjo samomorilnosti močno prevladujejo regije severovzhodne Slovenije, medtem ko je najmanj samomorov v jugozahodni Sloveniji. Statistično so, poleg Pomurja, najmočneje prizadete: jugovzhodna Slovenija, spodnjesavska, savinjska ter zasavska regija, najmanj pa notranjsko-kraška ter goriška statistična regija. Zanimiv je tudi podatek, da se kar dve tretjini samomorilcev v Sloveniji odločita za smrt z obešanjem, kar je posebnost držav vzhodne Evrope, kjer se za tovrsten samomor odloči 72 odstotkov moških ter 57 odstotkov žensk.
Samomor prizadene šest drugih ljudi
Na svetu naredi samomor približno milijon ljudi na leto. Slovenija spada med države, ki so najbolj obremenjene s samomorom, saj ga je pri nas še pred kratkim naredilo od 500 do 600 ljudi na leto, zato je to velik javnozdravstveni problem z močnimi družbenimi, čustvenimi in ekonomskimi posledicami. Strokovnjaki ocenjujejo, da vsaka tovrstna smrt prizadene šest drugih ljudi.
V Evropi na tretjem mestu
Med evropskimi državami je na prvem mestu Litva z 28,4 samomora na sto tisoč prebivalcev, sledi ji Madžarska z 21,4 samomora na sto tisoč prebivalcev, na tretje mesto pa se uvršča Slovenija z 18,4 samomora na sto tisoč prebivalcev. Na svetovni lestvici je razporeditev nekoliko drugačna. Najvišje se uvrščata Belorusija in Rusija, višje od Slovenije pa, poleg prej naštetih držav, kotira le še Kazahstan.