Dvig minimalne plače in vse več zahtev po zvišanju plač v javnem sektorju javnim financam nalagajo vse večje breme, opozarjata profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Matej Lahovnik in predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Lahovnika čudi, da je vlada na enostranske posege v plače pristala potem, ko je že napovedala nov plačni sistem.
Kot je za STA ocenil Lahovnik, bo imela vlada ob takšnem tempu zviševanja plač velike težave, kako vse izdatke spraviti v stabilen okvir financiranja. "Upoštevati moramo namreč, da predvideni proračunski primanjkljaj za letos že sedaj dosega 5,5 odstotka, kar je med najvišjimi v Evropi," je dejal.
Ministrstvo za finance je po njegovih besedah tako pred "misijo nemogoče, kako vse te velike apetite spraviti v nek normalen okvir". Od finančnega ministrstva bi poleg tega pričakoval tudi več sodelovanja v pogajanjih o plačah.
Velika negotovost
Kot je dodal Lahovnik, je dvig minimalne plače sicer bolj kot z javnofinančnega vidika problematičen zato, ker se bodo razlike med plačami še dodatno zmanjšale, to pa bo zmanjšalo motivacijo zaposlenih za delo. Meni, da bo treba zato najverjetneje temeljito prenoviti celoten sistem plač.
Kritičen je tudi, ker rast minimalne plače ni povezana z rastjo produktivnosti. "Če povezava med višjimi plačami in produktivnostjo ni vzpostavljena in plače prehitevajo produktivnost, vedno še dodatno prilivajo olje na inflacijski ogenj," je opozoril. Produktivnost v javnem sektorju je sicer težje meriti, je poudaril.
Višje plače, višje cene storitev
Sogovornika opozarjata tudi, da se višji stroški dela na koncu prelijejo v višje cene storitev za uporabnike. "Višje plače v vzgoji in izobraževanju, denimo, se bodo tako poznale na položnicah za vrtce," je izpostavil Lahovnik. Vlada sicer ima možnost te podražitve omiliti, a ob že sicer zelo obremenjenem proračunu v zelo skromni meri, je dodal Kračun.
Lahovnik je prepričan, da si je vlada s parcialnimi posegi v plačni sistem zelo otežila vzpostavitev novega plačnega sistema. "Vsem sindikatom in drugim interesnim skupinam je namreč sporočila, da je blagajna odprta; treba je le zagroziti s stavko," je dejal.
Ekonomista menita, da brez rebalansa letošnjega proračuna ne bo šlo. "Potreben bo že zaradi formalnih razlogov, saj se proračunske postavke prerazporedijo zaradi drugačne organizacije vlade. Drugi razlogi so dodatni dogovori o plačah, morebitni nov plačni steber v zdravstvu, navsezadnje pa so tudi makroekonomske razmere dokaj nepredvidljive," je dejal Kračun.
Minimalna plača se bo po odločitvi vlade iz prejšnjega tedna letos zvišala za 100 evrov neto na 878 evrov neto. Vlada je med drugim pristala tudi na zvišanje zdravniških plač in plač pomočnic vzgojiteljic ter izplačevanje mesečnega dodatka pravosodnim funkcionarjem v nominalni višini 600 evrov bruto.
Zahteve po dvigu plač so začele prihajati tudi iz nekaterih drugih poklicnih skupin javnega sektorja. Na ministrstvu za finance so v četrtek zagotovili, da vzdržnost javnih financ kljub vsemu ni ogrožena.
Ama neben pa ne omenja zmanjšanja obdavčitve plač, ki je edina realna rešitev (poleg odpuščanja v JS in JU)!!!
Primankljaj gor, primankljaj dol, za vse bo kriva trenutna vlada. Dejansko je pol leta 2022 upravljal Janez. Naj Frutek zdaj ne kaže z prstom samo na trenutno vlado.
Sončni kralj je pogrnil po celi črti. On se še samo, sam sebi zdi pameten. Lahko bo kandidiral za najbolj nesposobnega PV v zgodovini.