Na sredinem koalicijskem vrhu bodo torej v središču prioritete vlade premierja Roberta Goloba v letu 2023.
Koalicijski partnerji Gibanje Svoboda, SD in Levica bodo ob omenjenih spregovorili še o davčni in šolski reformi, na dnevnem redu bo tudi stanovanjska politika.
V največji vladni stranki Gibanje Svoboda so prepričani, da bo koalicija tudi v prihodnje ostala trdna in s skupnimi močmi uresničila načrte, ki so jih zapisali v koalicijski pogodbi. Ne gre namreč za reformne cilje zgolj te vlade, ampak celotne države, so pred koalicijskim vrhom za STA poudarili v stranki.
Pred predlogi reforme še vpogled v aktualno stanje zdravstva
Ena od osrednjih tem koalicijskega vrha bo sicer zdravstvo. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je napovedal predstavitev dokumenta o trenutnem stanju v zdravstvenem sistemu, ki bo podlaga za zdravstveno reformo. Ta bo po zagotovilih ministra zaživela s prihodnjim letom.
Za pripravo predlogov okvirnih sprememb za prenovo zdravstvenega sistema, med drugim na področju digitalizacije in financiranje zdravstva, je zadolžen strateški svet za pripravo reforme zdravstvenega sistema. Z delom pa je v petek začela tudi medresorska delovna skupina za zdravstvo, ki jo neposredno koordinira premier Robert Golob.
Želja ministrstva je, da svet do konca marca oblikuje krovni strateški dokument, na katerem bi temeljila priprava zakonodaje, pri čemer je strateški cilj nov družbeni dogovor za prihodnjih 20 let. Slovenija se pri tem želi zgledovati po estonskem in finskem modelu, minister pa precej upov pri tem polaga v digitalizacijo.
Bešič Loredan kljub kritikam tako dela javnosti kot zdravništva sicer še naprej uživa podporo predsednika vlade Goloba. So pa v koalicijski Levici kritični do sicer še ne končnega predloga prenove nujne medicinske pomoči, v SD od ministrstva želijo tudi jasno časovnico ukinitve dopolnilnega zavarovanja.
Na mizi tudi izhodišča za reformo plačnega sistema javnega sektorja
Vlada bo morala letos zagristi tudi v kislo jabolko prenove plačnega sistema v javnem sektorju, ki jo je napovedala. Izhodišča bodo po napovedih ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik predstavili na koalicijskem vrhu.
Napoveduje se namreč oblikovanje posameznih plačnih stebrov ob skupnih temeljih, med katerimi je ministrica že navedla plačno lestvico in dodatke, kot je recimo dodatek za delovno dobo, ki morajo biti enaki, ne glede na to, v katerem stebru se bo zaposleni nahajal. Predlog je tudi, da se med najnižjo in najvišjo plačo vzpostavi razmerje ena proti sedem.
Ob opozorilih, da vlada za zdaj problematiko plač rešuje le za določene skupine, se sicer v zadnjih dneh vrstijo zahteve več poklicnih skupin javnega sektorja. Po tistem, ko je premier Golob napovedal izplačilo sodnikom in tožilcem v višini 600 evrov bruto mesečno od 1. januarja letos in je vladna stran dosegla sporazum tudi z zdravniškim sindikatom Fides, so k dvigu plač pozvali še vojaki, gasilci, policisti in občinski funkcionarji. Zaostrovanje aktivnosti napovedujejo tudi v zdravstveni negi, takojšnja pogajanja o boljšem vrednotenju svojega dela pričakujejo tudi v kulturi.
Bo pokojninska reforma prinesla dvig upokojitvene starosti?
Vlada za letos načrtuje tudi pripravo izhodišč pokojninske reforme. V okviru te naj bi pogovori tekli predvsem o postopnem zvišanju odmernih odstotkov za izračun pokojninske osnove v obdobju od leta 2026 do 2030 na 80 ali 82 odstotkov povprečne plače in postopnem dvigu upokojitvene starosti.
Na mizi je med drugi tudi možnost o širitvi obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja na vse zaposlene, razprava o odpravi zgornje meje pri plačevanju prispevkov samozaposlenih in o dvigu najnižje osnove za plačilo prispevkov, ki je zdaj 60 odstotkov povprečne plače.
Vlada načrtuje, da bo koncept izhodišč za pokojninsko reformo Ekonomsko-socialnemu svetu poslala do junija.
Koalicijski partnerji pričakujejo jasno časovnico reševanja nakopičenih izzivov
Koalicijski partnerji SD in Levica na koalicijskem vrhu, ki ga sklicuje premier in predsednik največje koalicijske stranke Robert Golob, pričakujejo izhodišča za omenjene reforme in jasno časovnico reševanja izzivov na posameznih področjih. Vodja poslancev SD Jani Prednik in vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec ob tem pričakujeta, da bo ključna tema reševanje težav v zdravstvu. V SD so sicer koalicijski vrh na to temo zahtevali že pred novim letom.
"Pričakujemo, da bo proces intenziven in vključujoč, da bomo vsi trije koalicijski partnerji predstavili svoje poglede in našli skupen konsenz," pa je pred koalicijskim vrhom za STA dejal Vatovec.
Sicer pa tako Prednik kot Vatovec odnose v koaliciji označujeta kot korektne, komunikacija pa da teče nemoteno.
Da koalicija deluje, bo tako ob smelih načrtih bržkone tudi sporočilo prvakov strank koalicijskega trojčka, Goloba, Tanje Fajon in Luke Mesca po vrhu, kar kaže, da interesi posameznih strank v koaliciji, za katere je v neuradnih pogovorih slišati, da ostajajo nenagovorjeni, medtem ko je odgovornost za vladne odločitve skupna, še ne prevzemajo vodilne vloge v koalicijski družini.
Ob doseženem konsenzu tako glede vsebine kot časovnice načrtovanih reform, sicer ni izključena možnost, da bi konkretne rešitve koalicijski partnerji zapisali tudi v aneks h koalicijski pogodbi.
Prej bi razmisljali,ko ste upokojevali ,49 letne ljudi.Ne vem,zakaj je potrebno,mlade,zdrave ljudi,upokojevati pri 50 letih.Da potem vsi,delajo na fus .Banana republika ,itak.A zdaj,naj imamo pa zaro in plenice,za vsak slucaj ,s seboj v sluzbi.
ni problem podaljševat delovno dobo oz. starost do penzije , edino kar nihče ne pove, katera podjetja bodo sprejemale starostnike, to me pa res zanima ... a bodo mogoče kakšne nove ustanovil? kdo bi vedel?
Najbolj pravično bi bilo, da bi vsak delavec moral imeti tudi pokojninski računa. Na en račun dobivaš plačo, na drugi prispevek za penzijo. Potem pa ko greš v penzijo, trošiš iz drugega računa. Vsak delaven človek, bi imel dovolj za… ...prikaži več svojo penzijo. Lenuhe pa ne potrebujemo živeti, tisti ki delamo. V 40 letih delovne dobe, si ti na računu nabere več kot dovolj.