Po zadnjih razpoložljivih podatkih, s katerimi razpolaga Javna agencija RS za varnost prometa, je bilo junija 2021 v Sloveniji kar 615 imetnikov veljavnega vozniškega dovoljenja starih nad 90 let. Tudi sicer je dobra četrtina udeležencev v prometu v Sloveniji starejša od 61 let, in sicer statistika kaže, da je junija lani kar 361.161 imetnikov dovoljenj bilo starejših od 61 let, kar je 27 odstotkov vseh imetnikov.
Zadnji dve nesreči v prestolnici sta le dva od številnih primerov nesreč, ki jih na slovenskih cestah zakrivijo starejši vozniki. Podatki so dovolj zgovorni. Če se je vrsto let s prstom kazalo na mlade voznike začetnike, pa statistika zdaj razkriva še en pereč problem in to so zagotovo starejši vozniki, ki so vozniški izpit opravljali v povsem drugih časih, ko še ni bilo krožnih križišč, zelenih puščic ob rdeči luči itd.
V lanskem letu so udeleženci, stari nad 64 let, povzročili nekaj več kot 2.200 prometnih nesreč, kar predstavlja približno 13 odstotkov vseh prometnih nesreč na naših cestah. Med najpogostejšimi vzroki za povzročitev nesreče so nepravilni premiki z vozilom, neupoštevanje prednosti ter nepravilna stran in smer vožnje. V lanskem letu beležimo največ umrlih prav med starejšimi udeleženci v prometu. V tej starostni skupini je namreč umrlo 27 oseb, a ob tem velja opozoriti, da je bilo med temi 27 umrlimi "le" 13 povzročiteljev.
Kdo oceni, ali je voznik še primeren za udeležbo v cestnem prometu?
Zakon o voznikih, ki ureja veljavnost in podaljšanje vozniških dovoljenj, zgornje starostne meje za izdajo in podaljšanje vozniškega dovoljenja ne predpisuje, vendar morajo vozniki dokazati, da so še sposobni za varno vožnjo. Do leta 2011 je zakonodaja omogočala samodejno podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja do 80. leta starosti. Novela je tedaj določila, da se voznikom, ki so dopolnili 70 let, veljavnost vozniških dovoljenj podaljša za pet let, vendar morajo predložiti zdravniška potrdila, da so telesno in duševno zmožni za vožnjo osebnega avtomobila.
Če osebni zdravnik ali specialist potrdi bolezen, zaradi katere varna vožnja morda ni več možna, mora oseba opraviti preglede že pred to starostjo. Na pregledu za podaljšanje vozniškega dovoljenja pri specialistu medicine dela, prometa in športa, preverijo vid, krvni sladkor in kognitivne sposobnosti, saj se pri teh letih pogosto začne demenca. Kandidati za podaljšanje vozniškega staleža morajo izpolniti tudi vprašalnik.
Pri pregledu zdravnik lahko določi omejitve za vožnjo, kot so prepoved vožnje na avtocestah, vožnja samo določene razdalje od doma, vožnja do določene hitrosti ali samo podnevi, voznika pa lahko napoti tudi na preizkus vožnje v šoli vožnje. Ob vsem tem velja opozoriti, da se zdravstveno stanje starostnikov lahko hitro spremeni, zaradi pojava demence pa se lahko zgodi, da se starostnik sploh ne zaveda tega, da nima več dovoljenja za aktivno udeležbo v cestnem prometu. Zato na Javni agenciji RS za varnsot prometa apelirajo tudi na sorodnike, da opazujejo obnašanje starostnikov. Obenem pozivajo, da se starejši vozniki udeležijo brezplačnih delavnic po vsej Sloveniji, kjer lahko osvežijo svoje znanje.
"Nedvomno imajo pri takšnih odločitvah veliko vlogo tako vsi sorodniki oziroma bližnji kot tudi osebni zdravnik, da so pozorni in da spremljajo psihofizično stanje starejših sorodnikov, ki še vedno vozijo. Svojci in zdravnik starejšega voznika najbolje poznajo in lahko hitro opazijo, če prihaja do sprememb v njegovem pomnjenju, vedenju ali psihofizičnem stanju nasploh. Ob takšnih opaznih spremembah je zagotovo priložnost in tudi odgovornost bližnjih za prvi pogovor, ki naj poteka umirjeno, sogovornik pa naj skuša na obziren način razložiti opažanja ter posledično pasti in tveganja za samostojno vožnjo," so zapisali pri Javni agenciji RS za varnost prometa.
"Veljavna prometna zakonodaja za aktivno udeležbo v cestnem prometu ne postavlja starostnih omejitev: vsak je lahko voznik, dokler je varen voznik," še sporočajo iz Javne agencije RS za varnost prometa, kjer skrbijo za delavnice za starejše – SOŽITJE.
In kaj kažejo izkušnje z delavnic? "Starejšim voznikom največ težav pri vožnji po cesti povzroča pravilna nastavitev sedežnega položaja, namestitev vzvratnih ogledal (posledično tudi opazovanje za vozilom), vožnja po avtocesti ter vožnja v krožnih križiščih," so sporočili iz Javne agencije RS za varnost prometa. "Pri voznikih starejših od 70 let opažamo tudi težave s tehniko vožnje kot sta npr. vožnja z visokimi obrati in težavno speljevanje v klanec. Iz tega razloga priporočamo uporabo vozila z avtomatskim menjalnikom in vozila z več asistenčnimi sistemi, katerih cilj je povečanje varnosti posameznika v vožnji," so še dodali.
Novinarček ne seri ! Če ne veš kako je bilo " včasih " ne prehitevaj , kajti bile so zelene puščice , ravno takšne kot so danes , samo lepše i montirane pri zeleni luči , ne pa v višavah… ...prikaži večh , da je nobeden od novih ne vidi!
Na cesti vidim precej prenapetežev, ki sicer nesreče ne povzročijo direktno, so pa s svojo prepotentno vožnjo po načelu 'vozim, kjer le morem in kakor morem' lahko posredni povzročitelji - vsi pa so mladi ali srednjih let, seveda s 'spedenanimi' vozili....
Sodim med starejše voznike nad 60 let, vendar sem prepričan, da sem veliko boljši voznik od večine mlajših. Za volanom ne uporabljam mobitela kakor večina mlajših, ne divjam, upoštevam prometne predpise, ne vozim pijan in skrbim za telesno in psihično kondicijo.