Kmetijstvo je namreč že prizadela suša, saj že od konca junija primanjkuje padavin, temu pa so se pridružile tudi visoke temperature. Predvsem v severozahodni in vzhodni Sloveniji ter na obali so že pred desetimi dnevi zabeležili prve znake suše. Trenutno je največja škoda v Prekmurju, je povedala državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje Tanja Strniša, ki bo skupaj z ostalimi predstavniki ministrstva v ponedeljek obiskala Pomurje.
Za zdaj je največ škode na koruzi in na travinji; uničene bi lahko bilo do polovice koruze in tretjina travinje. Kmetje že poročajo o škodi tudi pri namakanih kulturah – o ožigih na zelenjadnicah in sadnem drevju. „O končni škodi še ni mogoče govoriti, lahko pa povem, da je to že četrta hujša suša v zadnjih desetih letih. Hudo sušo smo imeli že leta 2003, 2007, lansko leto in zdaj se očitno spet ne bomo izognili tej naravni katastrofi,“ je izpostavila Strniševa.
Najhuje je v Prekmurju
Tudi na Agenciji RS za okolje že napovedujejo, da se na območju Prekmurja že približujemo ekstremni suši iz leta 2003 in rekordnim vrednostim. V letošnji vegetacijski sezoni je padla le dobra polovica dolgoletne povprečne količine dežja, junija in julija pa že manj kot polovica, je povedala Andreja Sušnik iz Arsa. Še lani, ko je že bila zabeležena elementarna nesreča, je bila vodna bilanca boljša kot letos. „Če se bo stanje nadaljevalo so lahko posledice še stopnjujejo,“ je poudarila Sušnikova.
Svetujejo namakanje, senčenje in oroševanje
Že dva tedna razmere v kmetijstvu pozorno spremljajo tudi v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), kjer že pripravljajo pregled stanja. Dušica Majer iz KGZS je povedala, da so najbolj prizadeta področja v Podravju in Pomurju, na Šentjernejskem in Krško-brežiškem polju, v Slovenski Istri in na Goriškem.
Ob dolgoročnih ukrepih, za katere je sicer zdaj že prepozno, na KGZS med najpogostejšim kratkoročnim ukrepom svetujejo kapljično namakanje, ob visokih temperaturah pa tudi senčenje in oroševanje, plitko okopavanje ter odstranjevanje plevela brez herbicidov. Pri sejanju svetujejo takojšnje valjanje tal, ne priporočajo pa košnje v teh razmerah. Kjer grozdje že veni, priporočajo redčenje, v sadovnjakih pa odstranjevanje poškodovanih plodov. Gnojenje tal izrecno odsvetujejo, le škropljenje s kalijem in aminokislinami.
Padavin še ne bo
Ob pomanjkanju vode na rastline vplivajo tudi zelo visoke temperature, tudi te so se že približale dolgoletnim najvišjim temperaturam. „Kakšnih obilnejših padavin še vedno ni na vidiku,“ je še dodala Sušnikova. Tudi dež, ki je padal 29. julija, ni popravil stanja, zaradi neurja je le dodatno otežil stanje v kmetijstvu. V najbolj obremenjenih regijah je namreč padlo manj kot 10 milimetrov dežja, v Sloveniji vsak dan izhlapi več kot 5 milimetrov vode. V vodonosnikih pitne vode je količina vode še znotraj povprečja za ta letni čas, vendar se v Spodnji Savinjski dolini in v Ljubljanski kotlini že zmanjšuje.
