Kuvajtski milijoni za novo univerzo v Mariboru

"Pogovarjamo se z različnimi univerzami, tudi z ameriško univerzo v New Yorku, a končne odločitve še nismo sprejeli. Nosila pa bo ime Ameriška univerza v Mariboru," je danes obelodanil kuvajtski poslovnež Hilal Arnoot. Z mariborskim županom Andrejem Fištravcem sta se lani v Kuvajtu dogovorila za posel, s katerim je Arnoot že kupil zemljišče na Studencih, kjer bi moral zrasti razvpiti Maks.

Na 23.000 kvadratnih metrih bo tako v letu 2016 zrasla nova univerza, ki bo postopoma sprejela do 2.500 študentov. Poslovnež meri  na študente iz nam okoliških držav, vsaj polovica pa jih bo prišla iz držav Perzijskega zaliva. V startu si je zamislil tri fakultete: za mednarodno pravo, informacijsko tehnologijo, za tretjo pa se še niso odločili. "Maribor je za arabske študente bližje kot ZDA, je cenejši in narava tu je krasna. Ljudje pri nas živijo v puščavi, ne vedo niti, kako so videti drevesa," o razlogih, ki ga poleg družine vežejo na Maribor, pravi Arnoot. Študenti pa bodo bivali ali v zasebnih stanovanjih ali bodo zanje zgradili dom; prvotno zamisel za gradnjo doma ob univerzi je zaradi prevelikih finančnih apetitov lastnikov sosednjih zemljišč opustil.

Občina: posel je čist

Investitor v danes propadli projekt Maks je bilo namreč podjetje Zim v večinski lasti mariborske občine. Zim je zemljišče prodal Arnootu, temu pa nasprotujeta nekdanji direktor Zima, danes pa prvi darsovec Matjaž Knez, in še ena družba. "Leta 2006 se je sklop parcel za Maks prodal za 751.000 evrov. Leta 2010 je Zim te parcele kupil za 2,2 milijona evrov, lani pa smo le del teh parcel prodali za okoli 600.000 evrov. Katera številka tu bode v oči in zakaj nekateri družbeniki Zima naši prodaji nasprotujejo," se sprašuje direktor mestne uprave Marko Žula, ki ga tudi veseli, da so se za projekt Maks začeli zanimati kriminalisti.