V ponedeljek popoldne je šest potapljačev rešilo tričlansko družino in dva vodnika, ki so bili od sobote popoldne ujeti v Križni jami.
Voda, ki je povzročila visok vodostaj v jami in skupini preprečila izhod, je prišla iz južne smeri, kar je presenetilo sicer izkušena jamska vodnika, je povedal poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan.
Peterica ujetih zaradi visoke vode ob vrnitvi z ogleda ni mogla na površje, obstala je okrog 2,4 kilometra od vhoda v jamo. To je prineslo številne logistične zaplete pri oskrbi in reševanju. Celoten primer je v ospredje postavil ljudi, ki so izurjeni za obiske podzemlja.
V Sloveniji je okoli 14.200 jam, vsako leto odkrijejo na ducate novih. Po predvidevanjih geologov in speleologov bi se lahko v naših tleh skrivalo še več kot 15.000 jam. Okoli 200 slovenskih jam ima status odprte jame z nadzorovanim vstopom in so torej primerne za obiske tistih, ki imajo potrebna znanja in spretnosti.
27 jam je na seznamu Slovenske turistične organizacije označenih kot takšnih, ki so odprte za ogled v vseh letnih časih. Na kratko bi jim lahko rekli turistične jame, ki morajo biti ustrezno zavarovane in označene. Mednje spada tudi Križna jama.
Vsako leto 50 novih
Kategorizacijo jam določa Zakon o varstvu podzemnih jam, ki pa že od leta 2006 čaka na nekatera potrebna dopolnila. Tako je lahko le del turistične jame zares "turističen", neurejen globji del pa ne zadostuje tem pogojem. Težava nastane pri tem, kdo vas lahko pelje v kateri del jame.
V odprte jame s prostim vstopom je dovoljen vstop vsakomur pod enakimi pogoji. V odprte jame z nadzorovanim vstopom je vstop dovoljen vsakomur, če je nadzorovan, registriran in se izvede v dovoljenem obsegu, kadar je le-ta predpisan. V zaprte jame je vstop prepovedan, razen v primeru znanstveno raziskovalnega in arheološkega dela, ki se lahko izvaja na podlagi dovoljenja ministrstva.
Obstaja namreč več kategorij tistih, ki vas lahko vodijo v podzemlje. Jamski vodnik je fizična oseba, ki je usposobljena za vodenje obiskovalcev po jami, opremljeni za turistični obisk in vpisani v register jamskih vodnikov. Torej tudi po Križni jami.
Za ta naziv je potrebno opraviti usposabljanje, opraviti preverjanje usposobljenosti, pridobiti potrdilo o opravljenem izpitu ter se vpisati v register jamskih vodnikov pri Ministrstvu za okolje in prostor, točneje pri Agenciji Republike Slovenije za okolje.
Izobraževanje, usposabljanje in preverjanje je v domeni različnih jamarskih društev, koncesije za te dejavnosti pa organizacijam podeljuje pristojno ministrstvo. "Vsako leto ta naziv v Sloveniji pridobi okoli 50 ljudi," nam je dejal Jaka Jakofčič, nekdanji vodja Jamarske reševalne službe.
Slednji se v zadnjih treh desetletjih spomni le enega primera reševanja iz turistične jame, zgodilo se je v Postojnski jami. A je šlo za lažen alarm, saj so naknadno ugotovili, da je pogrešani obiskovalec že prej zapustil jamo.
Od pripravnikov do reševalcev
Poleg jamskih vodnikov imamo tudi jamarje pripravnike, jamarje in inštruktorje jamarstva. Jamar pripravnik samostojno ne more obiskovati jam, lahko pa jih obiskuje v spremstvu osebe, ki je usposobljena za samostojno jamarsko delovanje. In to je jamar.
Jamar mora opraviti preverjanje usposobljenosti za samostojno jamarsko delovanje (USJD), tega izvaja Jamarska zveza Slovenije (JZS). Jamar mora obvladati določene vrvne tehnike, ki omogočajo varno obiskovanje in raziskovanje kraškega podzemlja. Te obsegajo izdelavo sidrišč s svedrovci in ekspanzijskimi sidri.
Inštruktor jamarstva mora biti član društva, včlanjenega v JZS. Od njegovega uspešno opravljenega izpita za naziv jamar morajo miniti najmanj tri leta. Kandidat za inštruktorja mora k prijavi priložiti seznam minimalno dvajsetih dokumentiranih jamarskih ekskurzij, od katerih mora biti vsaj ena do globine več kot 500 metrov, tri do globine več kot 300 metrov ter dve do dolžine več kot dva kilometra.
Naslednja stopnja so jamarski reševalci. Za naziv jamarski reševalec pripravnik mora kandidat za pristop k izpitu podati pisno soglasje svojega matičnega jamarskega društva, ki ga s podpisom in žigom izda predsednik društva. Imeti mora potrdilo USJD in za seboj vsaj pet dokumentiranih obiskov različnih jam do globine vsaj 300 metrov in vsaj treh različnih jam, daljših od dveh kilometrov. Poleg vrvnih tehnik mora biti kandidat seznanjen s pravilnim opremljanjem smeri ter opraviti plezanje na zahtevnejšem poligonu z bremenom.
Pogoje za pridobitev naziva jamarskega potapljača pa določa Uredba o tehničnem potapljanju v sklopu Zakona o varstvu pred utopitvami.
Posebnost Škocjanskih jam
Obiskovalec jame oziroma turist za ogled jame plača vstopnino. S plačilom vstopnine obiskovalec obenem plača tudi zavarovanje. Zato denimo v Postojnski jami zaračunajo evro tudi dojenčkom, saj tako zadostijo zakonskim pogojem.
S sprejemom plačila upravljalec jame odgovornost prevzame nase in nato morebitne odškodninske zahtevke obravnava v skladu s svojim zavarovanjem.
Upravljalci turističnih jam so običajno lokalna turistična ali jamarska društva, slednja tudi skrbijo za ustrezno usposobljenost vodnikov in jamarjev, ki bdijo nad ogledi. Drugače je v sila obljudeni Postojnski jami, kjer je upravljalec podjetje Batagel & Co.
Poseben primer je sistem Škocjanskih jam (zgoraj), ki so del regijskega parka. Postopanje s tem biserom slovenskega krasa, ki je bil kot prvi spomenik v Sloveniji vpisan v Unescovo svetovno dediščino, je določeno s posebnim Zakonom o regijskem parku Škocjanske jame (ZRPSJ).
dezurni@styria-media.si
Ta je pa res lepa jama,o vodnikih ne bi govoril