Kriminalisti na več naslovih, tudi na Banki Slovenije

Kriminalisti NPU so v okviru aktivnosti preiskovanja kaznivih dejanj v bančnem sektorju, ki naj bi bila povezane s sanacijo bank leta 2013, obiskali štiri lokacije. Po neuradnih podatkih preiskave potekajo na Banki Slovenije, NLB in ter svetovalno-revizorski družbi EY, nekdanji Ernst & Young, in Deloitte. Obe družbi sta pred sanacijo bank opravili revizijo največje državne banke.

Med preiskovanci, ki so osumljeni domnevne zlorabe uradnega položaja, naj bi bili po navedbah Financ guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, nekdanja viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo, Janez Fabijan ter Tomaž Čemažar, ki je vodil projekt sancije, in še več vodilnih iz nadzora in pravne službe Banke Slovenije. Sprejemali naj bi domnevno nezakonite ukrepe za poslovanje NLB, saj naj bi pri 1,5-milijardni sanaciji uporabili sporno metodologijo vrednotenja premoženja v največji banki.

Na Banki Slovenije so prisotnost policistov potrdili, v skopi izjavi pa zapisali, da "v prostorih Banke Slovenije zoper nekatere zaposlene na Banki Slovenije poteka preiskovalno dejanje v predkazenskem postopku". Zaradi interesa preiskave pa podrobnejših informacij ne morejo posredovati.

Na NLB so izpostavili, da nihče od zaposlenih ni osumljenec v preiskavi. "Kot izhaja iz sodne odredbe, nihče izmed nekdanjih in sedanjih zaposlenih v NLB ni osumljen storitve kaznivega dejanja," je sporočila predstavnica NLB Mojca Strojan in dodala, da NLB s preiskovalci korektno sodeluje in bo tudi v prihodnje, če bo to potrebno. Neuradno naj bi kriminaliste zanimala korespondenca z Banko Slovenije.

Preiskava v povezavi izbrisom imetnikov podrejenih bančnih obveznic

Po navedbah policije bi z izbrisom imetnikov podrejenih obveznic in podrejenega dolga banka prišla do premoženjske koristi v višini 257 milijonov evrov, ker so ji s tem prenehale obveznosti do njenih upnikov, imetnikov podrejenih obveznic in podrejenega dolga. Konec leta 2013 je v takšnem znesku podrejene obveznosti odpisala NLB.

 "Operativne  aktivnosti  so  usmerjene  v  zbiranje  obvestil  in dokazov za utemeljitev  suma  storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih  pravic,  ki  so  ga  osumljene  štiri  fizične osebe. Nobeni od osumljenih  oseb  ni  odvzeta  prostost,  ker  za  to  ni podanih zakonskih razlogov," je navedel Drago Menegalija predstavnik policije in dodal, da iz  dosedanjih  ugotovitev preiskave izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da so  uradne  osebe  pravne  osebe  javnega  prava,  ki  so  vodile  postopke ugotavljanja  domnevno  negativnega  kapitala v eni od bank in neupravičeno izrekle  izredni  ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke, storile kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.

Neposredno oškodovanih naj bi bilo 100 tisoč državljanov

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) so ob tem izpostavili, da so sami že pred dvema letoma v imenu imetnika obveznic NLB26 vložili kazensko ovadbo zoper NLB.

"Glede na to, da že dve leti in pol čakamo tudi odločitev ustavnega sodišča v zvezi s številnimi ustavnimi pobudami, ki so bile vložene zaradi novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), sprejete pod nekdanjo predsednico vlade Alenko Bratušek, v Društvu MDS upamo, da se bodo zadeve vendarle v kratkem času razčistile in da bodo odgovorne osebe odgovarjale za škodo, ki je bila povzročena v slovenskih bankah," so danes v izjavi za javnost še sporočili iz društva.

Zaradi ukrepov Banke Slovenije pa naj bi bilo konec leta 2013 v vseh bankah neposredno oškodovanih 100.000 državljank in državljanov Republike Slovenije, posredno (preko pokojninskih družb) pa je bilo oškodovanih še dodatnih 500.000 državljanov.