Kresalova za kampanjo LDS 12 tisoč evrov

Generalni sekretar stranke LDS Uroš Petohleb je denimo lani stranki daroval 12.866 evrov, 12 tisoč evrov je primaknila tudi nekdanja predsednica stranke Katarina Kresal, je Petohleb potrdil za STA. Največ je stranki podaril Novalija Muminovič, za katerega Petohleb pravi, da je dolgoletni član stranke LDS.

Kot je pojasnil, so šla vsa sredstva sicer za redno financiranje stranke, a so z njimi deloma pokrili tudi stroške volilne kampanje pred državnozborskimi volitvami. Sam osebno pa je želel pokriti nekatere stroške, za katere je bil odgovoren tudi sam.

Stranka, ki je na zadnjih državnozborskih volitvah izpadla iz DZ, je sicer lansko leto zaključila s slabimi 217 tisoč evri plusa. Vseh odhodkov je imela skoraj 712 tisoč evrov, celotnih prihodkov pa skoraj 929 tisoč evrov. Iz državnega in lokalnih proračunov so dobili slabih 461 tisoč evrov, iz članarin nekaj manj kot 43 tisoč evrov, iz drugih prispevkov pa skoraj 351.700 evrov.

SD od Studia Moderna prejela 14 tisoč evrov

Med večjimi donatorji političnim strankam je še podjetje Studio Moderna, ki je 14 tisoč evrov namenil stranki SD, so potrdili v stranki. Med donatorji, ki so sicer presegli zakonsko mejo, a so bili nižji od 10 tisoč evrov, so še po en donator strankam Zares, SLS in NSi.

Med strankami, ki na državnozborskih volitvah niso dosegle rezultata, ki omogoča financiranje iz državnega proračuna, je tudi SMS-Zeleni. V stranki so zaradi tega skrajno racionalizirali poslovanje, zaradi visoke najemnine so odpovedali najemno pogodbo za prostore v Ljubljani, odpovedali stacionarno telefonsko številko in delovno razmerje glavnemu tajniku stranke. Kot so zapisali v izjavi za javnost, zdaj poslujejo na nacionalni ravni virtualno in od doma, sestanke pa imajo v prostorih, ki jim jih v Ljubljani brezplačno nudi eden izmed njihovih članov.

Kranjc: Nismo pred bankrotom

Predsednik stranke Darko Krajnc pa ob tem zanika navedbe nekaterih medijev, da naj bi bila stranka na robu bankrota. Potrdil je še, da namerava stranka leta 2014 kandidirati na volitvah v Evropski parlament.

Iz DZ sta lani izpadla tudi Zares in SNS. Slednja je iz državnega proračuna lani še dobila nekaj manj kot 163.500 evrov, od članarin pa nekaj manj kot 9500. Njihovi celotni prihodki so znašali dobrih 273 tisoč evrov, celotni odhodki pa skoraj 262 tisoč evrov, je razvidno iz njihovega letnega poročila o poslovanju.

Zares je imel lani slabih 630.500 evrov odhodkov in slabih 524.000 evrov prihodkov, kar pomeni, da je leto zaključil z minusom. Iz državnega in lokalnih proračunov so prejeli slabih 407.600 evrov, iz članarin nekaj manj kot 31.400 evrov, iz drugih prispevkov pa dobrih 81.500 evrov, še kaže njihovo poročilo.

Večina jih je imela minus

Letna poročila, ki so jih parlamentarne stranke morale računskemu sodišču poslati do konca marca, kažejo, da je večina strank lani porabila več, kot je prejela v svoj proračun. Med njimi je tudi DeSUS, ki je leto zaključil s presežkom odhodkov nad prihodki v višini skoraj 170 tisoč evrov. Njihovi prihodki so znašali 645.180 evrov, odhodki pa 814.570 evrov.

Kot navajajo v letnem poročilu, je razlika nastala predvsem na račun sodelovanja v volilni kampanji pred predčasnimi državnozborskimi volitvami. Zanjo so namreč porabili kar dobrih 252.600 evrov. Za kampanjo pred referendumom o pokojninski reformi pa so denimo porabili zgolj 21 evrov za odprtje in zaprtje posebnega transakcijskega računa. Konec leta so imeli 85 tisoč evrov minusa.

Slabih štiri tisoč evrov minusa je imena na koncu na računu tudi Državljanska lista Gregorja Viranta, sicer nova stranka, ki se je ustanovila šele lani pred državnozborskimi volitvami. Bilance strank lanskega leta sicer kažejo, da so imele več odhodkov kot prihodkov še stranke Pozitivna Slovenija, SDS, SLS in NSi, s pozitivno letno bilanco pa je leto zaključila SD.