Kratkovidnost je stanje, ko človek ne more več izostriti oddaljenih predmetov, nastane zaradi povečanega očesnega zrkla. Moderni način življenja v zaprtih prostorih in za ekrani računalnikov povzroča, da je tretjina odraslih v razvitih državah kratkovidnih. Vendar pa je razvoj stanja gensko pogojen. Možnost za razvoj stanja je namreč veliko večja, če sta eden ali celo oba starša kratkovidna.
Strokovnjaki so pod vodstvom Kraljevega kolidža v Londonu pozorno raziskovali DNK-je 4.000 britanskih dvojčkov, pri katerih so razlike med geni hitro vidne. Nato so rezultate primerjali še z DNK-ji 13 tisoč Britancev, Nizozemcev in Avstralcev. Na podlagi tega so po poročanju Daily Maila identificirali gen RASGRF1, ki naj bi bil odgovoren za razvoj kratkovidnosti.
Na podlagi odkritja strokovnjaki napovedujejo gensko terapijo, s katero bodo že pri otrocih zatrli razvoj kratkovidnosti in tako milijonom omogočili življenje brez očal, kontaktnih leč ali laserskih operacij. Pri odraslih, pri katerih so že nastale spremembe zrkla, takšno zdravljenje ne bo imelo učinka.
Na samo kratkovidnost naj bi sicer vplivalo še nekaj drugih genov, ki si jih znanstveniki prav tako prizadevajo identificirati.
