Kramar nagrajen z obrestmi

Ker je državni zbor z zakonom povratno posegel v prihodke vodstev družb, od katerih so menedžerji že plačali davke in pri tem pričakovali, da bodo lahko s preostankom dohodka prosto razpolagali, ga je ustavno sodišče (US) s šestimi glasovi za in tremi proti razveljavilo. Država bo torej morala z obrestmi izplačati nagrade upravam, ki so bile v začetku oktobra 2009, ko je zakon začel veljati, do njih upravičene.

Vlada je pri pripravi zakona retroaktivnost utemeljila z javnim interesom, češ "da bodo slabi menedžerji ostali brez neupravičenih nagrad," toda US meni, da ta interes ni bil izkazan.

"Pravice niso bile kršene"

"Negativno sem presenečen. Menim, da javni interes obstaja in da je obstajal že takrat. To ne nazadnje dokazuje tudi dejstvo, da odločitev sodišča ni bila enotna. Ob sprejemanju zakona smo ta interes dokazovali s tem, da je država v tistem obdobju reševala NLB in bi bilo nelogično, da se obenem v banki izplačujejo visoke nagrade. Tudi državni zbor je takrat odločitev sprejel skoraj soglasno, kar se zgodi zelo redko," odločitev US kritizira nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik, ki je bil pristojen za pripravo zakona.

Ustavni sodnik Mitja Deisinger, ki je glasoval proti razveljavitvi zakona, je v ločenem mnenju zapisal, da "menedžerjem z dodatnim davkom dohodki niso bili odvzeti, temveč so bili le dodatno obdavčeni". Javna korist, ki jo za retroaktivnost zahteva ustava, je po njegovem mnenju že v osnovi razvidna iz namena zakona. Odgovornim osebam prav tako niso huje posegli v pridobljene pravice. Deisinger je še zapisal: "V življenju je nepredstavljiva in pravno krivična ureditev, ki nekoga nagrajuje z denarjem, ki ga je kot pomoč v težkih časih dobil od ljudi – davkoplačevalcev."

Postrgati bo treba proračun

"V tem trenutku je težko govoriti o konkretnih zneskih, ker je treba preračunati obresti in ugotoviti, koliko postopkov še poteka. Prve ocene kažejo, da bodo vsi stroški – če sodišča v vseh primerih odločijo v korist zavezancev – znašali 1,3 milijona evrov," pa je v odzivu na sodbo povedala Mateja Vraničar s finančnega ministrstva (MF). Toda po podatkih, ki jih je ministrstvo posredovalo US, bodo stroški odločitve za državni proračun znašali 2,1 milijona evrov.

Finančni učinek tako imenovanega Kramarjevega zakona je sicer zanemarljiv. V dobrih treh letih sta se z omejevanjem zaslužkov uprav v proračun natekla vsega dva milijona evrov. Do konca lanskega leta je bila odločba o odmeri davka izdana 617 menedžerjem, so sporočili z davčne uprave. "Zakon smo sprejeli bolj zaradi higienskih kot finančnih razlogov. Tista izplačila so bila skrajno sporna in je bil to neke vrste higienski minimum," izkupiček države komentira Lahovnik.

Po podatkih MF pravico zaradi izplačila nagrad na upravnem sodišču išče 27 menedžerjev. To še ni odločilo v nobenem primeru, dva pa je prekinilo do odločitve US.