Komisija za preprečevanje korupcije oziroma brezzobi tiger, kot ta organ pogosto imenuje javnost, v tem tednu obeležuje deset let svojega obstoja. Njen prvi predsednik Drago Kos pravi, da je v minulem desetletju pridobila vso potrebno zakonodajo, zato ne bi smel biti več le organ, ki le opozarja. Na vprašanje, ali komisija trenutno dela dobro, Kos pravi, da delajo veliko, a javnost vseh postopkov niti ne opazi.
"Zaradi neposrečeno izvedenega postopka izbire nove komisije je komisija izgubila legitimnost in kredibilnost, tem očitkom pa se bo lahko zoperstavila le s transparentnim in kvalitetnim delom," trenutno stanje komentira Kos, katerega mandat je zaznamoval predvsem boj proti ukinitvi komisije.
Desetletje komisije zaznamovali tudi odstopi
Protikorupcijsko komisijo so vse od Kosa naprej zaznamovali tudi odstopi in odčitki, da tisti, ki vodijo komisijo za to niso primerni. Ob izboru sedanjega predsednika Borisa Štefaneca sta takoj odstopila so izbrana namestnika Jurij Ferme in Darko Stare.
Tudi štiri leta prej se je ob imenovanju Gorana Klemenčiča za predsednika in Roka Praprotnika za namestnika funkciji namestnika odpovedal Jože Končan, ki je ob tem zapisal, da sta "preostala člana komisije v očeh javnosti politično zelo profilirana in ju politika in širša javnost sprejemata zelo bipolarno". Na njegovo mesto je bila kasneje imenovana Liljana Selinšek.
Prav ta ekipa je kasneje tudi s pomočjo spremenjene zakonodaje dala komisiji večjo veljavo. Vrhunec je bilo prav gotovo strmoglavljenje Janeza Janše z mesta premiera in začasni odstop Zorana Jankovića z mesta predsednika stranke zaradi njihovega poročila o nepojasnjenem premoženju. Slabo leto zatem je celoten senat odstopil, rekoč da ne morejo storiti nič več, saj jim zakonodaja tega ne omogoča. Nova komisija očitno ni tega mnenja oziroma tega javno ne izpostavlja.
Slovenija na lestvicah v družbi vedno bolj koruptivnih
Komisiji gre gotovo priznati, da je javnost opozorila na etiko in integriteto, a v teh desetih lestvicah Slovenija na lestvicah zaznavanja korupcije pravzaprav vztrajno pada. Lansko leto je Slovenija na lestvici indeksa zaznave korupcije v javnem sektorju zdrsnila za šest mest. Kos pravi, da je to najverjetneje znak povečanja korupcije kot tudi večje občutljivosti nanjo.
"S tem ko smo prišli iz socialističnega v kapitalistični sistem, nismo vzpostavili sistema novih moralnih vrednost," pravi Kos in nadaljuje, da smo vse poskušali reševati s spremembami zakonodaje, a ta ne more vplivati na našo etičnost. "Mi smo država, kjer ljudje korupcijo vedno vidijo le pri drugih, nikoli pa tudi pri sebi." Kos zato sklene, da nas na tem področju čaka še trdo delo, da bodo vsi dojeli, da je potrebno zakone spoštovati zato ker so zakoni in ne ker nam grozijo kazni.
