Slovenija že od leta 2012 ne beleži vidnejšega napredka na Indeksu zaznave korupcije. V letu 2018 je tako dosegla 36. mesto z oceno 60. V primerjavi z letom 2017 se je ocena Slovenije poslabšala za eno točko (61 v 2017), na primerjalni lestvici držav pa je Slovenija izgubila dve mesti.
V Transparency International Slovenia opozarjajo, da v Sloveniji še vedno ni ključnih sistemskih premikov, ki bi izboljšali stanje na področju boja proti korupciji, s čimer bi se Slovenija približala razvitejšim državam na področju preprečevanja in pregona korupcije.
Politika še vedno ni sprejela novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Vlada Mira Cerarja je predlog novele potrdila januarja lani, vendar je poslanci v prejšnjem sklicu niso obravnavali. Na potezi je zdaj nova vlada.
"Na to novelo čakamo dolgo. Predolgo. Vlado pozivamo, naj postane čim prejšnji sprejem sistemskih ukrepov za učinkovitejše preprečevanje korupcije, vključno z novim programom vlade za krepitev integritete in transparentnosti ter čim prejšnjo novelacijo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ena njenih prednostnih nalog. Ob tem dodajam, da na celostno ureditev še vedno čakajo področja lobiranja, preprečevanja pojava vrtljivih vrat ter zaščite prijaviteljev oziroma žvižgačev," pravi predsednica TI Slovenia dr. Alma Sedlar.
Ob tem v TI Slovenia opozarjajo, da kljub večkratnim pozivom še vedno ni bil sprejet etični kodeks za poslance in poslanke. K sprejetju poziva Skupina držav proti korupciji (Greco), priporočajo pa ga tudi druge mednarodne organizacije (OECD, OVSE). "Neizpolnjevanje mednarodnih priporočil in zavez s področja integritete in preprečevanja korupcije meče slabo luč na vse javne institucije. Ob tem je bilo zaupanje v vlado v minulih letih v Sloveniji izjemno nizko v svetovnem merilu," ocenjuje Sedlar.
Kaj meri indeks?
Rezultati Indeksa zaznave korupcije so predstavljeni na lestvici od 0 (zelo koruptivno) do 100 (zelo čisto). Indeks (CPI) ocenjuje in razvršča države glede na zaznavo korupcije v javnem sektorju. Narejen je na podlagi združitve podatkov in analiz svetovno priznanih ustanov, ki skozi oči gospodarstvenikov, analitikov in strokovnjakov ugotavljajo zaznavo korupcije v javnem sektorju.Letošnji indeks (CPI 2018) se naslanja na neodvisne vire, kot so neodvisne ustanove na področju upravljanja in analize poslovnega okolja. Uporabljeni podatki so bili zbrani v zadnjih 24 mesecih. Letošnji Indeks uporablja trinajst virov. Država je v indeks vključena le, ko so zanjo dostopni vsaj trije viri. Iz vseh dostopnih virov je izračunana povprečna vrednost, ki je zaokrožena na celo število.
Najmanj korupcije na Danskem, največ v Somaliji
Med 180 državami, za katere so bili analizirani podatki, je najviše na indeksu zaznave korupcije Danska, ki si je z oceno 88 prislužila 1. mesto. Sledita ji Nova Zelandija, z oceno 87, in Finska, z oceno 85.
Na repu lestvice so države, kjer potekajo konflikti ali kjer je bila nedavno vojna. Na zadnjem mestu je tako z oceno 10 Somalija, mesto bolje je uvrščena Sirija (ocena 13), še mesto više pa je Južni Sudan (ocena 13).
Hitro slabšanje razmer v svetovnem merilu
Nižje na lestvici so države, ki ne zagotavljajo medijske svobode in kjer so novinarji pogosto preganjani zaradi svojega poročanja. Število smrti novinarjev, ki so jih ubili iz maščevanja zaradi njihovega dela, se je v letu 2018 glede na prejšnje leto skoraj podvojilo (34 smrti iz maščevanja 2018, 18 smrti iz maščevanja leta 2017). Transparency International poziva k večji zaščiti medijske svobode, ki lahko bistveno prispeva k odkrivanju korupcije in drugih neetičnih dejanj.
Prav tako je vidna povezava med Indeksom zaznave korupcije in zagotavljanjem prostora za delovanje civilne družbe, na tem področju pa je opazno naglo slabšanje razmer v svetovnem merilu. Madžarska je od leta 2012 svoj rezultat poslabšala za devet točk. S 46 točkami je na 64. mestu. Opazno je tudi poslabšanje razmer za delovanje civilne družbe v javnem prostoru.
Sosednja Hrvaška je z 48 točkami na 63. mestu, Italija pa z oceno 52 na 57. mestu. Od naših sosed je najboljši rezultat zabeležila Avstrija, ki je s 76 točkami na 17. mestu.
Bravo levica. Pod levico se štejejo vse stranke razen SDS in SNS. SLS in NSi pa radi sedita na dveh stolih. O Levici pa sploh ni za govoriti. Kar tako naprej do bridkega konca.
Veliko korupcije je tudi pri gradbenih inšpektorjih, ki obravnavajo črne gradnje. Človek ne more verjeti, kako se inšpektorji sprenevedajo in vestno otepajo svojih službenih dolžnosti. Pravi kriminal.
Ne razumem Šarca, da se tudi z besedo ne odzove vsaj z besedo. To ti daje sum, da so vodilni tvorci omenjene korupcije.