“Nisem črnogleda, a nekatere moje nekdanje sodelavke bodo težko našle službo. Sama se zanjo dogovarjam v Avstriji,” nam odkrito prizna ena izmed nekdanjih Preventovih delavk, katere ime hranimo v uredništvu, saj se medijsko ne želi izpostaviti. “Pa znanje nemščine?” jo vprašamo. “Ni tako pomembno, saj gre za delo v proizvodnji,” pojasni.
Zavod. Kot pravi Robert Rajšter, direktor velenjskega zavoda za zaposlovanje, pod katerega spadajo tudi vsi koroški uradi, se je po stečajih vseh Preventovih družb v Sloveniji na zavodu uradno prijavilo 1.260 ljudi; 398 jih je že našlo novo zaposlitev. V primeru Vegrada se je prijavilo 760 ljudi, do 26. novembra pa se jih je zaposlilo oziroma odjavilo 84.
“Glede na slovensko povprečje stanje ni rožnato, saj bomo presegli 12-odstotno brezposelnost, najvišja pa je v Radljah,” pove Rajšter.
Ne obešajo na veliki zvon
Kot pravi, ima občutek, da v Velenju ves čas zbirajo denar za Vegradove delavce, medtem ko je na Koroškem vse kar potihnilo.
“Doslej smo izplačali 400 enkratnih denarnih pomoči v višini 79 tisoč evrov za čas, ko so bili brez vseh dohodkov, dejansko pa so vsi upravičeni do vsaj dvakratne tovrstne pomoči, ki jo zagotavljamo iz proračuna,” izpostavi Mateja Tajnšek, direktorica javnega zavoda Vetrnica, ki za občino izvaja denarne pomoči.
Anka Matvoz, sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Slovenj Gradec, pa pove, da so do zdaj pomagali 1.127 Preventovim delavcem in tudi delavcem Toma.
“Od avgusta do danes smo razdelili okoli 18, skupaj z interventnimi paketi pa kar 31 ton različnih pomoči,” navede in pristavi, da se ljudje s tem ne hvalijo, zaradi česar morda kdo dobi občutek, kot da jim ne pomagajo.
Kje so, kaj delajo
“Tudi sam sem prijavljen na zavodu,” nam pove nekdanji Preventov sindikalist Vladimir Zorman. Doda, da konkretnih podatkov o tem, kje so nekdanji preventovci, nima. “Spremljam dogajanje v Radljah, kjer jih je nekaj zaposlil Boxmark, plače pa so podobne, kot so bile v Preventu,” še pove.
Konkretnih številk o tem, koliko je trenutno zaposlenih v Boxmarku, ni, in čeprav smo zanje prosili, nam jih iz te družbe do zaključka redakcije niso posredovali. “Vem le, da so nekateri dobili zaposlitev le za mesec ali dva, nekateri celo samo za nekaj dni,” pojasni koroški sindikalist Lojze Raško.
Polovica oziroma 39 nekdanjih delavcev Preventa Mislinja pa je zaposlitev dobilo v celjskem podjetju Vrvica. “Število še prilagajamo naročilom,” za Žurnal pove direktor Boštjan Marolt in razloži, da jim največ težav povzročajo nelikvidni kupci, kakršna sta Merkur in Slovenske železnice, ter da zato raje iščejo nove.
