Prejšnji petek sem ji poslal nekaj vprašanj, saj so začeli odpirati ponudbe za odkup praznih stanovanj. Stanovanjski sklad bo za to namenil 40 milijonov evrov. Popoldne, ko smo bili sicer že zdavnaj v tiskarni, so na spletni strani objavili sporočilo za medije.
R. R. se ni zdelo smiselno, profesionalno ali prijazno, da bi me na to opozorila. Zakon tega od nje niti ne zahteva. Seveda sem v soboto vsebino sporočila prebral v drugem časopisu.
Prav. V ponedeljek mi je R. R. sporočila, da so v petek dopoldne prejeli moja vprašanja in da mi bodo odgovorili v zakonskem roku. V četrtek pa me je R. R. presenetila. Kot odgovor na moja vprašanja mi je poslala povezavo na en teden staro sporočilo za medije. In to celo prej, kot od nje zahteva zakon.
Časa, da mi pošlje odgovore, je imela sedem delovnih dni, porabila jih je le pet. Svoje delo je opravila popolnoma zakonito, tako da je rezultat tega dela popolnoma nekoristen. Takih uslužbencev je še kar nekaj.
Prijatelju, ki je šel na center za socialno delo podpisat, da je oče svojega otroka, eden izmed takih ni pojasnil, da mora za ureditev očetovskega dopusta vzeti obrazec, ga potrditi pri delodajalcu in prinesti nazaj. In je moral priti še enkrat.
Drugi prijatelj je oče postal v Luksemburgu in je v porodnišnici dobil mapo, v kateri so razloženi vsi prejemki in pravice, do katerih je lahko mlada družina upravičena. In priloženih je dovolj potrdil o rojstvu, da bi jih lahko priložil vsem vlogam.
Tudi pri nas so seveda tudi drugačni primeri javnih uslužbencev, ki delajo odlično in zaradi občutka dolžnosti opravljajo neplačane nadure, ki pridejo nazaj v službo, da ti vročijo potni list, ki ga nujno potrebuješ. Dokler se pri plači ne bo poznalo, ali spadaš v prvo ali drugo vrsto, bo sistem odvisen le od dobre volje.
