Pravilo, da se z denarjem dela še več denarja, drži tudi v politiki.
Bogatenje. Ne samo, da je financiranje parlamentarnih strank iz državnega proračuna drago, ampak je tudi nelogično. Vsi poslanci dobivajo plačo, državni zbor, kjer ima vsaka poslanska skupina svoje prostore, pa zaposluje njihove pomočnike. V minulem mandatu je bila aktualna zamisel, da bi strankam prepovedali, da jih z donacijami financirajo podjetja, proračunski denar pa bi jim ostal. Seveda spet samo izbranim, ki so lahko s tem denarjem zagotovile (medijsko) aktivno štiriletno politično delovanje, nato pa še dovolj potratno kampanjo.
Velikokrat se predvolilni spoti snemajo na kredit in se nato plačujejo ravno iz teh rednih proračunskih prihodkov. Najbolj pošteno do vseh plesalcev na političnem parketu bi bilo, da bi lahko stranke za delovanje porabile samo toliko denarja, kot ga zberejo s članarinami. Tako bi se majhni izenačili z velikimi, moč stranke pa bi bila izenačena s številom vernikov, ki bi jih prepričali vsako leto.
