Reklame za avte pogosto obljubljajo več tisoč evrov prihranka. Kdor ga zaradi te vabe kupi, najbrž hitro ugotovi, da je zapravil dvajset tisoč evrov, obljubljenih več tisoč evrov, ki naj bi jih prihranil, pa ni nikjer, ne v denarnici ne na bančnem računu. Približno tako bomo s predčasnim zapiranjem Termoelektrarne Šoštanj v petih letih menda prihranili 1,5 milijarde evrov, ob tem pa jih zapravili 833. Od tega bo šlo 153 milijonov za odplačila posojila Evropski investicijski banki, 680 milijonov evrov pa zato, da bo prebivalcem Šaleške doline toplo. Preračunano bo vsak prebivalec Slovenije, tudi dojenčki, upokojenci in brezposelni, prispeval 320 evrov, družina z dvema otrokoma torej 1280 evrov v petih letih.
Na daljinsko ogrevanje, ki ga zagotavlja Teš, je priključenih 12 tisoč gospodinjstev, pa vrtci, šole, podjetja in bolnišnica Topolšica. Nihče od teh ni kriv, da se je njihov someščan Milan Medved kot direktor Premogovnika Velenje pred desetletjem zlagal, da bo premog stal 2,7 evra za gigadžul, zdaj je cena šest evrov, torej več kot dvakrat višja. Prav tako niso krivi, da so se emisijski kuponi podražili s predvidenih največ 25 evrov na 60 do 80 za tono CO2, kolikor naj bi stali v naslednjih petih letih in niso krivi, da so bili v sefu nekdanjega šefa Teša Uroša Rotnika trije milijoni evrov.
Skratka, Termoelektrarna Šoštanj bi morala v stečaj, saj s ceno elektrike ne bi pokrila niti stroškov premoga in emisijskih kuponov, ampak ne bo šla v stečaj, saj je edini vir toplote za vse, ki so priključeni na sistem daljinskega ogrevanja s toploto v Velenju in Šoštanju. Termoelektrarna Šoštanj naj bi zato postala javna služba za oskrbo s toploto.
Stroški ogrevanja povprečnega gospodinjstva 20 tisoč evrov na leto
Če bi za ceno te oskrbe določili stroškovno ceno po metodologiji Agencije za energijo, bi "strošek ogrevanja za povprečno gospodinjstvo v Šaleški dolini, ki je priklopljeno na toplovodno omrežje, znašal približno 20.000 evrov letno," je ministrstvo zapisalo v predlogu interventnega zakona, ki so ga včeraj dali v javno razpravo in s katerim rešujejo nasedlo naložbo Teša.
Da prebivalcev Šaleške doline, čeprav niso nič krivi, ne bo zeblo, bomo v naslednjih petih letih za njihovo ogrevanje iz proračuna plačali neverjetnih 680 milijonov evrov, oni pa bodo naslednjih pet let plačevali enako ceno, kot je veljala na dan 1. oktober 2024, uskladila pa se bo le z inflacijo, določa predlog zakona.
Ta določba, dragi moji, pa je več kot neokusna, perverzna je, saj pomeni, da bodo prebivalci Šaleške doline (še naprej) plačevali najnižjo ceno toplote v Sloveniji, to je 125 evrov za megavat, mi pa bomo to subvencionirali. Tudi prebivalci Raven na Koroškem, ki za toploto plačujejo 279 evrov za megavat, pa prebivalci Maribora in Trbovelj, ki plačujejo po 196 oziroma 193 evrov. Ne vem, kako jim bo minister pojasnil, briljantno idejo, naj drago plačujejo za ogrevanje, poleg tega pa naj Velenjčanom še subvencionirajo pol cenejše. Očitno so se pač rodili v kraju, kjer ni nasedlih naložb nacionalnega pomena in so prepuščeni sami sebi.
Če odmislimo bolnišnico, šole in vrtce, bomo v petih letih za ogrevanje v Šaleški dolini plačali neverjetnih 56.667 evrov na eno gospodinjstvo. Za ta denar bi jim najbrž lahko postavili sončne elektrarne, hranilnike elektrike in toplotne črpalke. Samo toplotne črpalke namreč ne pridejo v poštev, saj bi bilo treba okrepiti električno omrežje ter zgraditi in obnoviti transformatorske postaje.
Projekt zagotavljanja toplote Šaleški dolini dodatno podraži, ker bo treba v kotel bloka 6 zmetati več premoga, kot bi ga bilo treba le za ogrevanje, saj je takšen tehnični minimum delovanja. Da bi kurili samo na plinski turbini, trenutno ne pride v poštev, saj bi v najbolj mrzlih dneh zmanjkalo do 22 odstotkov toplote. Koliko je teh mrzlih dni, v predlogu zakona niso pojasnili. Je pa dejstvo, da se je, sodeč po letnem poročilu, lani obračunska moč odjemalcev komunalnega podjetja znižala za pet odstotkov, prodali pa so 6,5 odstotka manj toplote kot leto prej, čeprav je bilo celo za spoznanje bolj mrzlo. Če se bo enako zgodilo tudi letos, bi lahko manko toplote rešili že s stopinjo manj v prostorih, ki menda prinese sedem odstotkov prihranka pri energiji. Je pa seveda res, da bi morali plinski turbini obratovati od oktobra do maja, v primeru izpada pa ne bi bilo primerne rezerve. Toda ali bi bilo to cenejše, bi bilo to morda možno po remontu drugo ali tretje leto te javne službe? Letos so Velenjčani besneli zaradi visokih položnic, direktor komunalnega podjetja pa je takrat povedal, da je poraba toplote v Velenju povprečno dvakrat višja kot v drugih mestih.
Reševanje spominja na način, kako se je blok 6 gradil
Odpira se še cel kup vprašanj. Kako to, da 833 milijonov evro težak zakon sprejemamo po nujnem postopku? So pristojni septembra izvedeli, da gre Teš po novem letu sicer v stečaj? To vse preveč spominja na način, kako se je blok 6 gradil.
Kako so naračunali, da je potrebnih 833 oziroma 680 milijonov evrov (brez odplačila posojila)? Zdi se, da je nekdo le seštel predvidene stroške in prihodke, država pa bo pokrivala razliko do pozitivne ničle. Kaj pri teh stroških ni več nobene rezerve? Kdo jih je določil in kdo revidiral? Kaj je 20 milijonov evrov za investicije v prihodnjem letu?
Termoelektrarna Šoštanj.
Kako je lahko tajno mnenje finančne uprave, zaradi katerega menda ni več mogoče Teša ohranjati pri življenju s plačevanjem višjih cen od tržnih za proizvedeno elektriko, kar je doslej počel Holding slovenske elektrarne?
Zakaj bomo ogrevanje v Šaleški dolini sofinancirali pet let? Ali je res potrebnih pet let, da se zgradi kakšna alternativa? Zakaj za umeščanje v prostor ne bi sprejeli posebnega zakona? Če alternativo zaženemo do konca leta 2027, prihranimo 290 milijonov evrov. Za primerjavo: plinsko-parna enota v ljubljanski toplarni je stala 145 milijonov evrov.
Država bo odplačevala kredit EIB, vsako leto 20 milijonov evrov glavnice in deset milijonov evrov obresti. Bi lahko kredit odplačali naenkrat, tako bi prihranili 50 milijonov evrov?
Kako lahko na Poljskem, v Nemčiji in Italiji še naprej obratujejo termoelektrarne na premog, in to precej večje, kot je blok 6?
Kaj kot država dobimo za 680 milijonov evrov, razen da bomo lahko pokurili še 67 tisoč ton premoga in kupili za 620 milijonov evrov kuponov za ogljikov dioksid? Koliko bi stalo, če bi vsem, ki so na daljinskem ogrevanju kupili peči na pelete?
Bojan Kumer
Minister za okolje Bojan Kumer in šef Holdinga slovenske elektrarne Tomaž Štokelj od septembra, ko se je javno začelo govoriti o reševanju Teša z davkoplačevalskim denarjem, nista imela časa, da bi na ta in druga vprašanja odgovorila v intervju, za katerega smo ju prosili.
Ključno je seveda, kaj bo od porabljenih 680 milijonov evrov ostalo po petih letih, razen spomina na toplo stanovanje in nizke položnice za ogrevanje v 12 tisoč gospodinjstvih.
janez.zalaznik@styria-media.si
Hlapci smo bili in zgleda da bomo tudi v naprej!
problem je v slovenski foušiji in zaplankanosti. pa seveda tudi v tem da je treba krast kjer se le da, ker gre vse po savi v beograd. kolk bioplinarn se je želelo zgradit , pa ni nobene, ker je noben… ...prikaži več noče v svoji soseščini. ampak imamo pa Elan in strupe das ne vemo kakšne ker tiste ladje in vetrnice in ostalo se dela seveda iz čistega naravnega lesa- kajne !? vetrnice pobijajo ptice, mularija jih pa ne. in ne pozabit,ni zaston reklo kamen na kamen palača. tudi sončni panel na sončni panel je JE.
Ni problem plačati za njih, problem je ker od vseh ki so za to navijali in lagali ne bo nihče odgovarjal. Vse pred steno in šus v glavo, pa ne bi bilo več nobenih goljufij