Ponoči razmišlja, kako naj nahrani otroke

"Celo noč nisem spala. Razmišljala sem, kako in kje naj dobim hrano, s čim naj nahranim otroke. Vsega je zmanjkalo, hladilnik je prazen, od nikogar si ne morem več izposoditi. Zima nas ubija," v joku pravi mati treh otrok (Ime je znano uredništvu).

Družina je vajena živeti skromno, živijo v majhni podedovani hiši v vasi, ki je od prvega večjega središča z zdravstvenim domom oddaljena okoli 25 kilometrov. S hišo so podedovali tudi kredit po starem očetu, žal pa je hiša v zelo slabem stanju. Ogrevajo se z enim kaminom na drva, brez radiatorjev, zato je toplo le v dnevni sobi in kuhinji. Po stenah hiše se vztrajno širi plesen, skozi vhodna vrata prihaja mrzel zrak, saj so jih napadli črvi in počasi razpadajo. "Kopalnica in kuhinja sta v razsulu, ploščice so razpokane, streho bi bilo nujno vsaj malo popraviti," opisuje obupana mati.

Želela bi spati na svoji postelji

Družina ima tri otroke, najstarejši sin ima 11 let, hčerkica 10, najmlajši sin pa 6 let. Svojo posteljo ima le hčerkica, sinova in mati spijo skupaj na eni postelji, oče pa spi na kavču v dnevni sobi. "Sinova si najbolj od vsega želita svojo posteljo, predvsem starejši," pravi mati.

Je pa tudi prostora za posteljo malo, zato si mati želi zložljivih postelj, morda pograda. Zaradi neodplačanega kredita so bili tik pred deložacijo. Na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje so jim pomagali, da niso pristali na cesti. Plačali so jim tudi položnice, da niso ostali brez elektrike. Pomagajo jim z boni za hrano, a se je v družini nabralo preveč dolgov in sploh ne vidijo več svetle točke.

Oče je zaradi bolezni brez službe

Oče je zaradi bolezni trenutno brez službe, saj je tudi prej delal le po povpraševanju, kolikor so ga rabili. Ima težave s sklepi, pravkar je bil tudi operiran. Mati je pravkar prebolela klopni meningoencefalitis, brezposelna je pa že nekaj let. Srčno si želi službe, a ne dobi niti priložnostnega dela.

"Tu naokoli ne dobim niti kakšnega priložnostnega dela, je par kmetij in nič ne potrebujejo. Za službo bi se z veseljem vozila, a je res ne dobim. Za priložnostno delo se je pa težko nekam daleč voziti, saj so stroški prevoza večji od zaslužka za tisti dve urci čiščenja," opisuje.

Najhuje jim je zdaj pozimi, ker je tudi oče brez službe, saj jim zmanjkuje hrane in lesa za kurjavo. "Rada bi, da otrok ne bi zeblo, da bi imela hčerkica tudi dekliške obleke in se ne bi bila primorana oblačiti po fantovsko," opisuje. Sicer pa so po njenih besedah vsi trije otroci zelo razumevajoči in skromni: "Nič se ne pritožujejo, ko jim česa ne morem kupiti. Jim povem, da jim bom morda kupila, ko bo denar. In razumejo."