Poslanci so tako zaverovani v svoje početje, da ne vidijo, da je ljudem zaradi njihovega igračkanja z našim zdravim razumom in potrpežljivostjo že zdavnaj prekipelo. Jasno, koalicijska pogodba ni pravno obvezujoča, je bolj kot ne etični kodeks. Podobno kot predvolilni program mora biti spisana tako ohlapno, da nikogar ne bo bolela glava, ko jo bodo že en teden po izvolitvi kateregakoli mandatarja kršili vsi po vrsti. Če bi politiki za vsak zakon in reformo, s katerim ljudem zategujejo že tako pretesne pasove, porabili toliko časa in energije, kot jo za koalicijske pogodbe, Slovenija morda ne bi bila v tako slabem stanju.
Dimna zavesa. Seveda so začeli tako na levici kot desnici pripravljati teren. Po eni strani za morebiten 48-urni superšov, v katerem bo postalo jasno to, kar vsi že vemo: interese ljudi so žrtvovali že zdavnaj, svojih privilegijev ne bodo. V resnici si ta hip nihče ne upa na volitve. Morda bi lahko zaigral žrtev in simpatije požel le še Janković, a če se spomnimo predvolilne kampanje, se lahko upravičeno vprašamo, ali bi tokratno preživel neomadeževan. Zato bodo na koncu verjetno glasovali za kogarkoli. Zanimivo bo videti, kolikokrat bo vsaki stranki, ki si zadnje mesece aktivno prizadeva priti na oblast in onemogočiti sestavo vlade, uspelo povedati, da svoje glasove za tega ali onega žrtvujejo za dobro ljudstva in države. Medtem ko se pričkajo za privilegije in položaje, pa ustvarjajo dimno zaveso. Tako prvi kot drugi nam ponujajo le politiko krčenja pravic. In tega volilci ne smejo pozabiti. Če se bo moral šov slučajno nadaljevati.
