Slovenija seveda ni Madagaskar. Je pa 700 evrov, kolikor na koncu meseca dobi policist, ki za našo varnost naprodaj nosi glavo, res mizerija. K sreči si za zdaj izboljšujejo finančni položaj (le) tako, da se vozijo v službo tudi dve uri, ne pa (vsaj upam, da ne) s prodajo policijskih informacij narkokraljem in odvetnikom, ki branijo tajkune.
Zaslužki. Drugi v javnem sektorju pa so se med tem znašli veliko bolje. Kuhajo kosila za trg, prodajajo prehranska dopolnila in kreme, opravljajo samoplačniške operacije, predavajo podjetjem, sodelujejo na kvazievropskih projektih. Vse to večinoma med javnim, že plačanim delovnim časom.
Še bolj zanimivo je, da medtem ko se v javnem delu javnega sektorja ubadajo z izgubami ali pa komaj plavajo kak evro nad ničlo, tržni del tega istega javnega sektorja kljub krizi lepo cveti. Tudi javni uslužbenci očitno znajo delati donosno, če jim to nosi priboljške k plači. Trik, kako damo čim več stroškov na javni del bilance, da je na tržnem več dobička, ki se deli, prej ali slej opazijo vsi ministri. Tisti, ki so hoteli tu narediti red, so prej ali slej leteli. In naiven je tisti, ki pričakuje, da je naš javni sektor, če že tako uspešno tekmuje na trgu, tudi za javni denar vse učinkovitejši. Dokaz – luknja tako v proračunu kot v zdravstveni blagajni.
Komentar se navezuje na članek Javni uslužbenci s "13. plačo"
