To se je zgodilo na izvozu z avtoceste. Ko sem peljal v ovinek in je vozilo zmanjševalo hitrost, je policist skočil pred avto in pomahal s "svetlečo liziko." Nadzor prometa, sem si dejal. Nisem pil alkohola, niti nisem vedel, da bi naredil kakšen prekršek. Ves čas sem imel vklopljen pametni tempomat novega avtomobila, ki sem ga še spoznaval. "Tole je bilo pa malo hitro," me je opozoril policist, ki je oceno hitrosti naredil »na oko« in me usmeril na stran, kjer so že obravnavali enega voznika pred menoj. Rekel sem mu, da nisem gledal na merilnik hitrosti, da je bila cesta prazna in da imam vključen pametni tempomat, ki v kombinaciji s kamero, ki prepoznava prometne znake, sam uravnava hitrost – zavoro in plin. Tudi v ovinek. Vprašal me je, ali vem, koliko je hitrostna omejitev. Odgovoril sem, da vem, 40 km/h. Nisem bil sicer prepričan, ali je bila hitrost vozila res 40 km/h, morda je bila tudi nekaj večja. Lahko je imel policist tudi prav, a zato ni imel dokazov.
Morda mu je bil le všeč avtomobila, povsem nov, nenavadne oblike. Preizkušal sem ga kot avtomobilski novinar. Na test sem ga dobil prav ta dan. Tudi dejal sem mu, da avto preizkušam in da sem imel vseskozi aktiviran pametni tempomat, ki sam prepoznava prometne znake in hitrost, tako, da dopuščam možnost, da je počasneje zaviral na določeno hitrost, kot bi moral. Zapletla sva se v zanimiv krajši pogovor, kjer sva poklepetala o težavah, ki jih imajo vozniki zaradi pametnih pomagal v avtomobilih. Na primer s samodejnim senčenjem žarometov, sprednji svetijo, zadnji pa ne. In to v temi. Kar je nevarno. Strinjala sva se, da tehnologija ni vsemogočna in da lahko voznika spravi tudi v težave, če ji slepo zaupa. Ko sem pihnil 0.0, mi je dovolil vožnjo naprej. Drugačna usoda pa je naletela na voznika pred menoj, ki je že klical taksi. Malo pregloboko je pogledal v kozarec.
Da ni slepo zaupati še tako pametnim novim avtomobilom, ki stanejo tudi 50 tisočakov ali več, je nedavno pokazal prav naš test na Žurnal24, ko smo naredili preskus s tremi povsem novimi vozili, ki imajo vgrajen asistent za nadzor hitrosti. Zapeljali smo se po mestu in avtocesti.
Kot je znano, so začeli v EU 7. julija veljati novi predpisi za avtomobile, kombije, tovornjake in avtobuse, ki uvajajo številne nove obvezne asistenčne sisteme in rešitve. Za avtomobile konkretno pomeni, da morajo imeti poleg doslej obveznih vgrajenih sistemov (ABS, ESC, nadzor tlaka TPMS) zdaj tudi inteligentnega asistenta za hitrost, pomočnika za vzvratno vožnjo (kamera ali tipala), sistem za nadzor budnosti ali distrakcijo voznika, sistem za avtomatsko zaviranje (AEB) in pomoč za vzdrževanje smeri (LKA).
Kaj smo ugotovili?
Vozili smo po veljavnih omejitvah, hkrati pa opazovali, kaj glede hitrosti od nas zahteva vgrajeni inteligentni asistent za hitrost. Rezultat? Če bi upoštevali sisteme, bi si že po petih kilometrih oziroma dobrih desetih minutah vožnje skupaj nabrali za več sto evrov kazni. Čez nekaj dodatnih kilometrov bi eden od nas ostal brez izpita. Do konca tri četrt ure trajajoče vožnje bi bile skupne sankcije še precej večje. Sistemi so se slabo izkazali tako pri vožnji po mestnih ulicah kot na avtocesti oziroma hitri cesti.
Kako ne gre slepo zaupati novodobnim sistemom, pa dokazuje tudi primer kolega novinarja, ki je decembra prejel kazen iz Italije. Zaupal je Googlovi navigaciji, ki ga je peljala v del mesta, kjer je promet dovoljen le za domačine.
Zato pozor, sistemi naj bodo samo v pomoč in nekateri so zares priporočljivi, kar je dokazala preventivna delavnica za voznike v organizaciji AMZS, ne smete pa se na njih 100-odstotno zanašati. Hitro vas lahko spravijo v težave. Tudi v pogovor s policisti.
A pravite, da se poleg rednega vozniškega izpita mora narediti tudi izpit za uporabo pametnega avtomobila.
101 zakon
Kaj narediš, ko ti avto iz ljubega miru na avtocesti pri 130km/h na vso moč stopi na zavoro? To se mi je do zdaj zgodilo dvakrat. Na srečo ni bilo prometa.