Morda je kdo pomislil, da je konec razprodaj slovenske družinske srebrnine. Res smo razprodali celo večino pitne vode (recimo alpsko vodo, pivovarne z zajemom vode, zdravilišča z izvori vred – pardon, dali v najem za 99 let), banke, praktično vsa večja podjetja, a te dni smo prodali še semenarno, prodajamo pa tudi tovorni železniški promet.
Kaj pa Petrol, ko je nadzornica postala nova direktorica in je predsednik vlade zahteval, da javno pojasnijo, zakaj so odpustili upravo največjega uspešno delujočega podjetja? Ste kdaj videli kakšen epilog, kakšno razlago, karkoli? V Državnem svetu vedno povprašam kolege gospodarstvenike, ko gre za kakšne »mutne« posle. Običajno so bistveno bolje informirani kot mediji. A za Petrol so takoj rekli: »Mi tega ne vemo in nihče razen najožjih vpletenih ne ve in tudi predsednik vlade ne bo nič zvedel, javnost pa še manj.« Čudo prečudno – res je bilo tako! Podobno je bilo, ko je računsko sodišče preiskovalo delovanje Banke Slovenije – sporočilo iz Evrope je bilo, naj se ne vtikamo, da gre za »višje posle«. Kapitalske elite so očitno postale že tako mogočne, da si lahko privoščijo oholost – kaj pa mislite, da ste, davkoplačevalci, predsedniki države in drugi predstavniki ljudstva? Mi pač vlečemo denarce iz raje in pri tem nas nekaj malčkov res ne bo oviralo!
Da bo zgodba še bolj meglena, je treba povedati, da marsikatera politična stranka po tihem razprodaja slovenska podjetja in zraven pristavlja lonček. Ko se kdo upre, ga ožigosajo za komunista, mediji najdejo na njem vse mogoče od rasizma naprej, kar naenkrat se slike teh ljudi pojavljajo v najgrši možni verziji itd. Tudi avtor tega prispevka je že doživel pogrom. Da pri tem sodelujejo večinski mediji, niti ni čudno, saj so v lasti velekapitala, pretežno tujega. Kdo pa pljuva v svojo skledo – noben pameten in elite so hudo pametne, brez dvoma. Pametni in sposobni, a hkrati vidijo davkoplačevalce bolj ali manj kot krave molznice. Gre za to, kdo bo najbolj spretno obral kravice brez preveč kravala, da se raja ne bi zbudila, in seveda – čim bolj uspešno. Pa saj niti pri Adriji nismo dvignili glasu.
Pri predmetu Poslovna inteligenca leta učim o »samoizpolnjujoči napovedi«. Prvi jo je opisal W.I. Thomas leta 1928, nadgradil pa Robert K. Merton, Američan ruskega izvora. Kot odličen študent je nato postal predavatelj na Harvardu, dobil je kopico nagrad na področju sociologije znanosti. Nobelove nagrade ni dobil, ampak jo je njegov sin. Robert je analiziral primer ameriške banke Millingville leta 1932, ko so lažne govorice sprožile masovno dvigovanja denarja iz banke in je omenjena banka propadla, čeprav so druge slabše stoječe banke poslovale brez problemov. Toda govorice o banki, ki bo propadla, tj. napoved brez osnove, so sprožile preplah in uresničitev. Na koncu je bila banka prodana za drobiž. Vsake podobnosti s slovenskimi prodajami so seveda na mestu.
Mehanizmov, kako ožemati naivne množice v malih državah Vzhodne Evrope, je za celo knjigo, so preprosti in temeljijo na uspešnem zavajanju množic preko medijev. Zakaj v Sloveniji tudi marsikateri ekonomski profesor pada na te trike, avtorju prispevka ni jasno. Saj znajo brati!
Da napovemo naslednje veliko »črpanje« : dokapitalizacija oziroma razprodaja slovenskega tovornega prometa. Če jim pri razprodaji luke Koper ni uspelo, ker se je vodstvo uprlo (kje si, Alenka?) in bilo zato odstavljeno s strani slovenske politike, ni vrag, da elitam tokrat ne bi uspelo in da ne bi spet mastno služile – seveda iz žepov velike večine slovenskih državljanov.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Profesor doktor Matjaž Gams je vodja Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan. Ukvarja se predvsem z umetno inteligenco in kognitivnimi znanostmi, je državni svetnik, član številnih domačih in tujih društev ter programskih odborov.
Brez uspeha predvsem zato, ker je javno mnenje za prodajo zaradi večletnega napajanja raznih družbenih omrežij in parkiranja odsluženih kadrov, pri čemer jim ni jasno, da tega ne morejo preprečiti tudi če prodamo čisto vse.
verjetno bi pisec ostal bez službe, ker ga bo kakšna kolegica obdolžila spolnega nadlegovanja, pedofilije ali nekaj podobnega. ne bi bilo prvič, da se kaj takega zgodi družbeno političnim kritikom. Nekateri že dolgo opozarjamo na neumno in škodljivo razprodajo, žal brez uspeha