Vse več osmih marcev namesto zgodovine boja žensk, da si v družbi zagotovijo človeka vredno obravnavo, v ospredje prihajajo nazadnjaške, pogosto žaljive opazke, ki bi površnemu opazovalcu dale misliti, da v zadnjem stoletju boja in napredka ni bilo.
Ne le v javnosti, izjave v slogu "sem in tja si vsaka zasluži klofuto" in "z oblačenjem je izzivala spolni napad" ali pa tista klasična, da ženska spada za štedilnik, ne smejo biti dopustne niti v gostilniških pogovorih.
Zatiranje. Strokovnjaki se vsako leto sprašujejo, kako je mogoče, da imamo dobre zakone, statistika pa kaže, da smo ženske v primerjavi z moškimi še vedno v slabšem položaju.
Pri tem se pozablja, da težava ni v zakonih, ampak v ekonomskih odnosih in porazdelitvi moči v družbi. Zavzemanje za to, da bi podjetja vodilo več žensk, ne pomaga prav nič, če ta podjetja nato svojih delavcev ne plačujejo. Spomnimo se le Vegrada.
Tudi več žensk v parlamentu ne pomaga, če bodo ženske tam pisale zakone, ki bodo v interesu elit, ne pa večine prebivalcev. Tako pridemo le do simbolne enakosti, ki v realnosti zatiranje in neenakopravnost le poglablja.
Če želimo resnično enakopravnost, moramo spremeniti miselnost in začeti naslavljati hierarhične odnose, ki vladajo v družbi. Ne le v gospodinjstvih, čeprav so na tej ravni najočitnejši, ampak na ravni družbe na splošno.
enostavno ne razumetevečina žensko ima za gospodarstvo neuporabno izobrazbo. kaj mi pomaga teologinja ali pa umetnostna zgodovinarka, če pa moje podjetje potrebuje inženirje(ke) ipd kader !?in če neizobražen kader dela v tovarni za minimalne plače, ni to krivo,… ...prikaži več da je ženska, krivo je da ni bilo interesa za doseg neke uporabne izobrazbe.za isto delo, so vsaj kolikor sem jaz do sedaj ugotovil v različnih podjetjih enake plače za moške in za ženske.