(Ne)varnost (ne)cepljenja

Anže Petkovšek

Ministrstvo za zdravje se, ob nenehnem padanju števila cepljenih otrok, že vrsto let let ukvarja s tem, kako bi spremenilo zakonodajo glede cepljenja. V Sloveniji kot tudi v drugih državah nekdanjega vzhodnega bloka, je za za razliko od držav zahodne Evrope, cepljenje obvezno.

Bingo!

Po ustanovitvi Posvetovalne skupine za cepljenje, letih priprav  med katerimi je precepljenost vedno bolj upadala, so stroka in predstavniki ministrstva le našli rešitev: tiste, ki cepljenje zavračajo, bomo prisilili z represijo. Ukrep je skregan z zdravim razumom in "proizvaja" le še več staršev, ki se prisili upirajo. 

Olja na ognje je prilil še primer pediatrinje iz Lenarta, ki je glede staršev, ki nočejo cepiti svojih otrok, podala ugovor vesti. Med drugim ga je utemeljevala s tem, da je vse več staršev, ki zahtevajo, da glede cepljenja izvaja tako imenovano pojasnilno dolžnost - staršem razloži, kakšne so koristi cepljenja in kaj so morebitni stranski učuinki. Kar je, kot pove že ime, dolžnost vsakega pediatra. Argument, ki je na njeni strani, je ta, da ji ob pomanjkanju pediatrov in zato velikega števila malih pacientov, to jemlje preveč časa. Pomanjkanje števila pediatrov je sistemska težava, sistemska rešitev pa bi vsekakor mogla priti s spremembo zakona.

"Poiščite si drugeja zdravnika!"

Najava spremembe zakona in primer pediatrinje iz Lenarta, ki je opogumila tudi nekatere druge pediatre, da staršem, ki zavračajo cepljenje, predlagajo, naj poiščejo drugega zdravnika, ima, jasno, posledice. Skupinam, ki združujejo starše, ki so proti cepljenju, se v zadnjih tednih priključuje vse več novih, večinoma takih, ki otrok še niso cepili.

Ministrstvo za zdravje se odločilo izpeljati raziskavo, s katero bi ugotovili, kdo so starši, ki zavračajo cepljenje. Verjetno jih bo presenetilo odkritje, da je med njimi veliko takih, ki so otroke sicer že cepili, vendar zaradi negativnih izkušenj oziroma spremb stanja pri otroku tega ne želijo več. Nedvoumnega odgovora, kaj je razlog za otrokovo spremembo, namreč nimajo. Zakaj?

Študij primerov ni

"Pogosto se določeno zdravstveno stanje, ki sledi cepljenju, poistoveti kot zaplet ob cepljenju. A redkih in resnih dogodkov, ki so povezani s cepljenjem, brez študij primerov s kontrolami, v katerih iščemo vzročno povezavo med cepljenjem in neželenim dogodkom, ne moremo pripisati cepljenju," pojasnjuje ena od avtoritet glede cepljenja pri nas, epidemiologinja Andreja Trop Skaza. Beleženje stranskih učinkov je v Sloveniji omejeno na stranske učinke, ki se pojavijo nekaj ur ali dni po cepljenju. Kasnejših spremb se ne spremlja, oziroma je povezava s cepivi takoj ovržena.

Vse skupaj le še podkrepijo podatki o očitni nenaklonjenosti cepljenju med zdravstvenim osebjem, ko naj bi se cepili sami. Kot so nedavno sporočili z UKC Ljubljana, so letos precepljenost proti gripi uspeli zvišati na 14 odstotkov, prej je bila pod deset odstotkov. Kar se tiče zdravnikov, se je proti gripi cepilo okoli 40 odstotkov zaposlenih na UKC Ljubljana.

Kdaj prostovoljno cepljenje?

Z ministrstvu za zdravje glede spremembe obveznega v neobvezno cepljenje že od leta 2014 odgovarjajo, da iščejo pravo formulo, na podlagi katere "bi kljub morebitnim spremembam veljavne ureditve še naprej zagotavljali najvišjo stopnjo varovanja zdravja na področju nalezljivih bolezni ter ohranjali visoko raven precepljenosti populacije." Z represivnimi in neprofesionalni ukrepi pa ministrstvo in zdravniki družbe ne razvijajo v smeri, ko bi posamezniki res lahko sami odločli glede cepljenja in za svoja dejanja prevzemli odgovornost. Da postane družba zrela, demokratična in odgovorna, jo je potrebno opolnomočiti z informacijami in argumenti. Gradi se z znanjem, ne s prisilo.

Povedano a ne slišano?

Ministrstvo za zdravje je leta 2014 izvedlo strokovni posvet na temo cepljenja z mednarodno udeležbo. Dr. Pier Luigi Lopalco iz Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni je predstavil primer italijanske pokrajine Veneto (Benečija, ki ima cca. 4 mio prebivalcev), kjer so pilotno uvedli opustitev nekaterih cepljenj za določeno časovno obdobje.

V svoji predstavitvi je pokazal, da z opustitvijo obveznega cepljenja ni prišlo do velikega upada števila cepljenih otrok. Njegov najbolj bistveni poudarek pa je bil, da je bilo ob uvedbi ukinitve obveznega cepljenja vloženih veliko sredstev v izobraževanje in informiranje staršev ter tudi zdravstvenih delavcev o cepljenju. Ministrstvu za zdravje predlagam, da poišče magnetogram. 

sergeja.hadner@zurnal24.si