Lovljenje izgubljene prednosti

Še pred nekaj leti smo se lahko Slovenci ob obisku tujih krajev in med pogovori z domačini pohvalili z lepo deželo, menda zdravim okoljem, normalnimi delovnimi pogoji in v primerjavi z nekaterimi drugimi državami iz istega gnezda urejeno državo. Če sem tujcem Slovenijo postavljala na zemljevid z umeščanjem v Eksjugoslavijo, sem se nato običajno zgražala nad njihovimi pomilovalnimi pogledi. Prepričana sem bila, da je njihovo zgražanje posledica nevednosti, saj smo Jugoslavijo prerasli že, ko smo v njej še živeli.

Pred nekaj leti smo bili slovenski mladi res na isti valovni dolžini z mladimi iz severnejših držav Evrope. Ker smo imeli študentske bone in študentsko delo in nam ni bilo treba plačevati šolnin, smo bili v primerjavi z njimi mnogokrat celo na boljšem. Kakšna utopija!

Prejšnji teden sem s prijateljico Nizozemko v njeni kuhinji klepetala o realnosti danes. S fantom sta konec lanskega leta kupila hišo; ker ni bila zadovoljna s staro službo, jo je nedavno po hitrem postopku zamenjala z novo. Tudi pri njih se ne cedita med in mleko, kot se nikjer v Evropi v tem trenutku ne, in tudi pri njih je vlada padla, ker niso imeli podpore za sprejem varčevalnih ukrepov, ki bi znižali življenjski standard. Vseeno pa so mladi pri nas in mladi na severu Evrope danes v različnih realnostih. Danes bi mi lahko kimali s pomilovalnim pogledom ob primerjavah z Eksjugoslavijo.

Vlada je na Nizozemskem padla tudi zaradi poskusa podaljšanja upokojitvene starosti na 67 let. Običajno se Nizozemci namreč upokojujejo pri 65 letih. To pa je starost, zaradi katere je pri nas padla prejšnja vlada.

Pri nas bomo tokrat varčevalne ukrepe očitno sprejeli brez referenduma. Le upamo lahko, da ne zato, da smo vzeli iz manjših žepov, da bomo napolnili večje, ampak da bomo zgolj spet ujeli korak s tistimi severno od nas.