Ko tudi popusti ne pomagajo

Gotovinski popusti, popusti na različne kartice zvestobe, obročno odplačevanje ... S takimi triki poskušajo prodajalci šolskih potrebščin privabiti starše, da pri njih pred začetkom novega šolskega leta zapravijo nekaj sto evrov. To še ni vse; eden od prodajalcev je celo pripravil javno tribuno, na kateri so svetovali, kako se izogniti stresu pri nakupu šolskih potrebščin in kako je ta s pomočjo strokovnjaka prijetnejši.

Ob vseh teh ponudbah so šole za starše pripravile tudi seznam, katere potrebščine otroci potrebujejo. Zelo priročno, če ne bi bilo zraven napisano tudi, katero znamko temper in lepila naj kupijo. Ravnateljica v članku sicer pravi, da ne dajejo prednosti znamkam in da so to bolj nasveti, saj so učitelji z dolgoletnimi izkušnjami ugotovili, katere znamke so najprimernejše. Morda je to res, morda je le stvar navade, kljub temu pa ne bi smeli preferirati le ene znamke.

Ne, ni denarja. Poleg tega je nakup šolskih potrebščin takšen finančni zalogaj, da si ga vse več staršev vse težje privošči, pravijo na Rdečem križu. Izračunali smo, da morajo starši osmošolca plačati 200 evrov za potrebščine, pa še sploh niso kupili delovnih zvezkov, športne opreme, peresnice in torbe, da sploh ne štejemo stroškov za malico in kosilo ter obvezne izlete med šolskim letom. Najhujše od vsega pa je, pravijo starši na forumih, ko morajo otroku reči, da mu ne morejo kupiti nove torbe, ker je ta kljub popustom in obročnemu odplačevanju preprosto predraga.