Sindikate potrebujemo bolj kot kadarkoli. A ne nujno v obstoječi obliki.
Zgledi. Zdi se, da so bili v zadnjih letih najuspešnejši delavci, ki so se organizirali nehierarhično, od spodaj. Spomnimo se spontane stavke v Gorenju ali pa zgleda žerjavistov v Luki Koper. Odkar imajo avtonomen sindikat, so se njihove plače podvojile. Tudi zato je pritisk kapitala na takšne strukture veliko večji. Ne nazadnje je predsednik Sindikata izvajalcev pristaniških storitev Predrag Topić odpoved dobil le dobrega pol leta po uspešnem organiziranju migrantskih delavcev v Luki Koper. Naši največji sindikati bi z novimi taktikami boja gotovo tvegali več. A ob upadanju članstva in relativizaciji njihovih zahtev s strani oblasti se zdi, da je pač čas za nove ideje. Kot bi rekel Dušan Semolič: kdaj, če ne zdaj?
Sindikat bi moral danes igrati vlogo inšpektorja za delo, nadzornika plačilne discipline in pred sodnika pripeljati delodajalce, ki ne izpolnjujejo svojih obvez do delavcev in ob službo spraviti vse državne uradnike, ki ne opravljajo svojega dela!