Ko je avtor pred leti izvajal ankete v raznih okoljih, tudi akademskih, je bil na vprašanje: "Kakšen IQ ima Trump?" tipičen odgovor "okoli 100". Podobno so se sukali tudi odgovori na vprašanja o "onih drugih", enkrat je bil "ubogi" en in drugič drugi politik, seveda z nasprotnega političnega pola.
Poleg tega inteligenca ni edino merilo kvalitete delovanje, kar pokažejo IQ testi Hitlerjevega ožjega vodstva. Ujetnike so po koncu vojne skrbno analizirali in poleg marsikatere vedenjske motnje od narcisoidnosti do psihopatstva opazili IQ Dönitza in Göringa okoli 140. Po domače sta bila "genialca".
Da ne pozabimo, rodil se je v sosednji državi Avstriji. Povzročil je ogromno trpljenje in škodo celotnemu svetu, zlasti Evropi in v končni fazi tudi Nemčiji.
Analogije s sedanjim časom niso primerne, kljub temu da oživlja ideja velike Nemčije in ideje po podrejanju sosednjih držav, recimo Poljske, ki se že kaže skozi razne oblike pritiskov. Le upamo lahko, da se zgodovina ni začela ponavljati.
Kako najti mesto na Gaussovi krivulji
Meritve inteligentnosti so po eni strani dokaj eksaktne, v obliki testov, po drugi strani pa precej nejasne. Za začetek je okoli 30 vrst inteligence od čustvene do motorične, zato so najbolj kvalitetni testi dolgi vsaj nekaj ur in zajemajo široko paleto od matematičnih do grafičnih in besednih nalog. A na koncu testov dobimo neko številko in tako lahko primerjamo ljudi med seboj. Testi živali so preprostejši, prilagojeni vrsti – tako vemo, da znajo čebele z 80% točnostjo šteti do 4, ter da je med psi nekaj superinteligentnih, ki si zapomnijo do 300 besed in tak predmet prinesejo iz sosednje sobe.
Povprečni IQ test v svetu se suče okoli 100, v Ljubljani je 103, znani so rezultati testiranj po državah in po mestih in po narodih in spolu … po svetu. Izračun IQ testa je sicer matematično natančen na zadnje mesto, a kdor je kdaj delal teste, recimo na spletu, ve, da rezultati nihajo tudi do 10 točk gor ali dol, zato je bolje rangirati po 5 ali 10. Inteligenca je porazdeljena po Gaussovi krivulji, torej je dve tretjini populacije med 85 and 115, 2.5% nad 130 in pod 70 (poglejte Wikipedio).
Določena ljudstva oz. geografska področja po testih pridejo okoli spodnje številke, okoli zgornje pač ne, tudi genetsko se da pokazati, da je njihov DNK starejšega izvora. Je pa to občutljiva tema, zato povejmo le, da smo Evropejci za npr. Kitajci, a dokaj visoko v geografskem smislu.
Še to: med ženskami in moškimi ni opaznih razlik v seštevku, so pa po posameznih opravilih (nekatere naloge bolje ležijo moškim in druge ženskam, kar približno odgovarja deležu spola v določeni aktivnosti, recimo poklicu) in znotraj spola po velikosti.
Da je neveden, je geniju povedala žena
Nekatere študije kažejo, da je med najbolj in najmanj inteligentnimi več moških, a je ta tema tako spolitizirana, da so npr. dekani ali rektorji ameriških fakultet/univerz morali odstopiti, ko so empirično navajali rezultate tovrstnih analiz. Nekateri predvsem desni ameriški mediji poročajo, da se časi, ko je veljala avtonomija znanosti in svoboda besede, počasi poslavljajo in se vrača cenzura govora in misli.
Izgleda, da je šah za moške bolj primerna intelektualna naloga, a previdno – od tod sklepati na kakšno koli širšo mentalno superiornost je strokovno neutemeljeno in po mnenju avtorja ne drži. Se morda spomnite šale o genialnem Sokratu, ki je vedel, da nič ne ve? In kdo mu je to povedal – njegova žena!
Kakorkoli, inteligenca je zelo dobro korelirana z uspehom v družbi, recimo bogastvom, statusom, zdravjem. Celo zaporniki imajo tipično precej nižji IQ - ne dobijo dobrih služb in mislijo, da jih ne bodo ujeli. Človeški veleumi kot Mozart ali Einstein so imeli izjemne IQje – tipično okoli 150 ali 160.
Podobno tudi Elon Musk in Bill Gates, trenutno verjetno vodilna tehnološka in vizionarska posameznika našega planeta, katerih inženirska IQ ocena je med najvišjimi na svetu.
Kako pametna sta Donald Trump in Joe Biden
IQ je pogosto omejen s časom, zato časovno omejeni IQ pada podobno kot fizične lastnosti z 1% letno. Hkrati pa modrost raste do 70. leta in se podaljša vsaj do 80. let, če je zdravje primerno. V tem prispevku govorimo o maksimalnem IQ s preslikavo IQ in modrosti v enotno IQ številko, ki je dokaj stanovitna po letih. Trump in Biden sta torej tako pametna kot v najboljših letih, le da so se nekatere umske komponente zmanjšale in druge povečale.
Poglejmo najprej IQ ameriških predsednikov. Na spisku je najmanj inteligenten Ulysses S. Grant z IQ 130. To nam daje misliti, da do ameriškega predsednika pridejo le zelo izbrani in pametni ljudje ne glede na politično usmeritev. George Bush s skoraj 140 je bil blizu Harryja S. Trumana, Georga Washingtona, Geralda R. Forda in Lyndona B. Johnsona ali Herberta Hooverja in Ronalda Reagana ter Richarda M. Nixona.
George H. W. Bush je imel IQ že bliže 145, torej je bil njegov IQ 5 točk boljši kot od njegovega sina Georga, tudi predsednika. Dwight D. Eisenhower je bil predsednik ob koncu 2. svetovne vojne z IQ 145. Kdo pa so izjemni predsedniki? Abraham Lincoln je bil z IQ 150 nesporno izjemen posameznik celo za predsednike. Ankete v ZDA kažejo, da je še vedno najbolj priljubljen predsednik vseh časov. Ukinil je suženjstvo, a je bil tudi prvi ameriški predsednik, ki je umrl po atentatu. Od 45 predsednikov so bili štirje umorjeni in štirje so umrli naravno – torej je verjetnost umora kar 10%, verjetnost smrti pa 20%. Verjetnost atentata/napada ni jasno določena, v blagi obliki skoraj ni bilo predsednika, ki ni doživel takega ali drugačnega nasilja, medtem ko je bilo resnih napadenih okoli 20% vseh predsednikov.
Predsednik Franklin D. Roosevelt (FDR) je podobno kot Abraham Lincoln med najbolj priljubljenimi ameriškimi predsedniki z IQ 150. Izvoljen je bil kar štirikrat. Zanimivo je, da so bili praktično vsi ameriški predsedniki ljudje izrednih psihičnih in fizičnih sposobnosti, oz. tako močnih značajev, da jih fizične težave niso ovirale. Franklin je predsedoval iz vozička, kamor ga je spravila paraliza, zoper katero še ni bilo cepiva. Šele marca 1953 je dr. Jonas Salk oznanil, da so odkrili cepivo. Drug primer je Theodore Roosevelt, predsednik z začetka 20. stoletja, ki je v boksarskem dvoboju dobil tako nesrečen udarec v oko, da je oslepel nanj, a je iz ponosa priznal šele po nekaj tednih. Teddy (Theodor) je uspešno ustanovil večino naravnih parkov v Ameriki, začel Panamski prekop in dobil Nobelovo nagrado kot recimo Obama.
Nekaj predsednikov je bliže IQ 155. Med njimi so Jimmy Carter, Bill Clinton in John F. Kennedy. Tudi Kennedy je bil občasno na vozičku, kamor ga je pahnila poškodba. Thomas Jefferson je bil kot matematik verjetno še z višjim IQ kot omenjeni.
Vse te IQ-je je treba vzeti s ščepcem soli, saj niso bili dejansko izmerjeni in primerjani na podobnih testih v enakem času. Za začetek lahko dvomimo, da so imeli ameriški predsedniki tak IQ kot recimo Elon Musk na marsikaterem vizionarskem, razvojnem ali inženirskem področju, verjetno pa so bili politično in govorno spretnejši. Za oceno IQ se pogosto uporablja dosežke, rezultate na fakulteti ter uspešnost v delovanju. Če primerjamo te rezultate med Bidnom, Trumpom in Obamo, je očitno, da je Bidnov rezultat na fakulteti najslabši, Obamov (pravni) pa nekaj boljši kot Trumpov (poslovni). Prav tako lahko ocenimo oziroma na spletu najdemo, da se njihov povprečni IQ suče okoli 140. Biden z nekoliko nižjim IQ kot druga dva omenjena pa izstopa po nekaterih drugih lastnostih, recimo sposobnostjo empatije, torej sočustvovanjem z ljudmi v težavah.
Če se sedaj vprašamo, od kod govorice, da ima recimo Trump IQ okoli 100 ali celo 73 (Was Trump’s IQ ‘Discovered’ To Be 73?), potem je odgovor na dlani: v današnjem svetu, polnem sovraštva in razvnetih strasti, je že objava ocenjenih IQ omenjenih treh lahko razlog za šikaniranje v službi.
Lahko tudi napišemo, da je kitajski predsednik Ši Džinping sistemski "genialec" med svetovnimi politiki. Končal je kemijsko inženirstvo na Tsinghua univerzi, prvi v Aziji in 15. na svetu.
Jordan Peterson, kanadski psiholog, ki opozarja na dekadenco ekstremno liberalnih pogledov v zahodni civilizaciji, po katerih lahko moški rodi, ker se lahko ženska uradno prepiše v moškega, ima IQ okoli 150, kot najpametnejši ameriški predsedniki, to je v zgornjih 0,1% človeške populacije. A on pravi, da imajo največji IQ zaposleni npr. na fizikalnih inštitutih.
Za finale še Janez Janša ter Luka Mesec
Za začetek sta avtorju tega prispevka oba razumna in inteligentna posameznika, kar se da opaziti na več načinov, običajnih za posredno analizo IQ. Luka Mesec je diplomiral na FDV na programu Evropske študije – družboslovni vidiki in s tem pridobil strokovni naslov diplomant evropskih študij. Študij je dokončal v roku. Živel je v normalni družini srednjega delavskega razreda.
Janez Janša je študiral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, kjer je študiral obramboslovje in leta 1982 diplomiral. Ni znano, da bi kateri imel slabe ocene v srednji šoli ali na fakulteti, oba pa sta izstopala po zgodnji predanosti svoji usmeritvi. Oba odstopata vsak po svoje iz ustaljene politične nomenklature v nekaj smislih – Janša po svojih pretirano kritičnih, celo žaljivih tvitih in Luka Mesec po svojih občasno komunističnih idejah.
Pri dolgoročnih projekcijah se zdi, da je Janša v določeni prednosti. Medtem ko Janša brez posebnih razlag razume dolgoročne demografske pojave, jim Mesec v javnosti ugovarja. Sicer jih morda razume in ugovarja iz ideoloških ali političnih razlogov, kar je s stališča IQ še vedno bolje kot druga možnost. Po drugi strani pa je travmatična in tragična izkušnja Janševega očeta med drugo svetovno vojno in v pobojih po njej pri Janši povzročila dodatno zagrizenost in neomajno borbenost s sovražniki, medtem ko je Luka predan socialistični enakosti v dobrem in slabem. Da ne pozabimo, Janša je že drugič predsednik EU.
Podobno kot pri Obami in Trumpu je ponovno preveč tvegano napisati dejansko oceno Meseca ali Janše iz enostavnega razloga, ker potem dobi tako avtor kot njegova inštitucija kup gnojnice. Morda na koncu omenimo le to, da sta oba inteligentna, a da je Janez Janša po nekaterih komponentah inteligence zelo visoko, medtem ko Mesec podobno kot pri dvojcu Biden-Trump izkazuje bolj čustveno plat.
Štejeta spoštovanje in vključevanje
Ne glede na inteligenco pa bodimo tudi do tistih s posebnimi potrebami, tako fizičnimi kot intelektualnimi, strpni in pozorni, jih spoštujmo in enakopravno vključimo v našo družbo. Kot skupnost bomo živeli kvalitetno in prijazno, če bomo tako ravnali do vseh. Tisti, ki jim genetika ni dala visokega IQ, s predanim delom in drugimi lastnosti lahko najdejo svoje področje, na katerem so uspešni in se lahko uveljavijo. Pri tem jim naj bo v pomoč spoštovanje in spodbuda okolja, v katerem delajo.
Profesor doktor Matjaž Gams je vodja Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan. Ukvarja se predvsem z umetno inteligenco in kognitivnimi znanostmi, je državni svetnik, član številnih domačih in tujih društev ter programskih odborov. Avtor izraža svoje mnenje.
ker se bližajo volitve je janez napel vse sile in se spravil še na utišanje medijev od pop tv do rtv,da se ljudje ne bomo preveč razpisali o njegovih početjih na škodo države.ostala bo samo resnica iz nora tv
V politiki ni toliko važen iO. Važno je kdo je kaj naredi za narod. In g. J. Janša je to dokazal. Mesec je mala žaba ki skače okoli velikega človeka...
George Carlin: "Povprečen človek je butast. Sedaj si pa lahko zamisliš, koliko so šele butasti tisti iz spodnje polovice povprečja ! "