Nedavno je Dora Trček v Mladini napisala, da se mora predsednica Slovenije, dr. Nataša Pirc Musar, javno ograditi od stališč dr. M. Gamsa, enega najvidnejših raziskovalcev umetne inteligence in demografije pri nas. Verjetno z odobritvijo urednika Grege Repovža, ki mi ne omogoča, da v skladu z zakonom odgovorim na neresnice v objavah, prav tako ne pojasni izvora 200.000 evrov, ki jih je namenil za nakup delnic kot zagret zagovornih enakosti vseh, kar pa ni nič narobe, saj je "naš".
Dr. Matjaž Gams
Vseeno čestitke predsednici, da je s svojo udeležbo na dogodku počastila slovenske znanstvenike in njihov učinek pri napredku človeške civilizacije, zaradi katerih je Slovenija ponosno vpisana na svetovni znanstveni zemljevid. In se ni uklonila nasilni ideologiji.
A ker nas 'pomembneži' pozivajo k opravičilu, se namesto dr. Pirc Musarjeve Repovžu in Trčkovi opravičim kar sam, kot Galileo Galilei, ki je trdil, da se Zemlja vrti okoli Sonca (priznam, tudi to je moja krivda) in opravičujem se tudi za nova znanstvena spoznanja, ki bi pomagala ljudem bolje živeti.
Že se kažejo rezultati nasilne ideologije
Kultura zanikanja, zrcalna slika fašizma (in ne političnih strank v Sloveniji), je po mojem nasilna ideologija, zaradi katere trpi ogromno Slovencev in Evropejcev. Pa ne samo s poskusi zatiranja svobode, tj. cenzuro, ampak z depopulacijskimi metodami. Pred desetletji je bilo nujno za vsako ceno zmanjšati rodnost, ker smo se bali, da bo eksponentna rast prebivalstva uničila planet in civilizacijo. Zato je bilo sprejemljivo celo nagovarjanje deklic, da se prostovoljno pohabijo, tj. odrežejo prsa pri spremembi spola, ali da ne financiramo raziskav, ki bi odkrile, katere snovi iz okolja povzročajo upadanje semenčic in rodnosti oz. čedalje večje genetske in zdravstvene težave novorojencem.
Danes pa se je rast skoraj ustavila in moje študije so skladno z drugimi razkrile, da moramo nujno na nove planete in da depopulacija ogroža pot med zvezde in da edino to omogoča dolgoročno preživetje človeštva. Depopulacija torej prinaša trpljenje ljudem in škodi razvoju človeške civilizacije – zato tisti, ki smo to odkrili, ne smemo biti tiho.
Iskreno se opravičujem 'pomembnežem' zanikanja, ker ne uspem v medije spraviti nevarnosti depopulacije, ki marsikomu povzroči, da ne more imeti otrok, ali da ima otrok trajne posledice, ali da se počutite stalno utrujeni (ne obtožujte sebe, saj verjetno niste nič krivi). Opravičujem se jim, ker lahko mirno spijo ob teh posledicah – morda ne razumejo odvisnosti, morda jih zanikajo, kakorkoli, posledice in odvisnost so analizirane v mojih in v mnogih drugih znanstvenih člankih, ki pa jih namenoma ignorirajo. Raje iz enourne oddaje Intervju iztrgajo en stavek o Hitlerju in ga lažno preoblikujejo, oddajo izločijo iz programa RTV SLO, ki se po protestih vrne, a tako, da je Google običajno ne najde. Razlaga je enostavna – na vsak način bi radi preprečili, da bi resnice o depopulaciji in škodovanju ljudem (tudi Slovenci smo ljudje) prišle v javnost.
Zakaj petelin (politično korektna kura) teče čez cesto, da ga povozi avto? Da bi si zbil kulturo zanikanja iz svojih možganov.
Zakaj ni dobrih šal o kulturi zanikanja? Ker so vse cenzurirane.
Vas skrbi, da bo kultura zanikanja uničila znanost? Čeprav cenzurirajo gravitacijo, bodo vseeno pristali na zadnji plati.
Moramo biti zaradi cenzure in nasilja zaskrbljeni?
Meni so samo razbili okno in izpustili gumo, redno nagovarjajo direktorja, da me odpusti, nagovarjajo recenzente, da ne bi dobil nobenega projekta, pred in na predavanju ognjevito napadajo moje govore itd. Znanstvenik Galileo je bil v hišnem zaporu, Bruno je v mukah zgorel na grmadi, meni pa se včasih zgodi, da se v ad absurdum debati počutim, kot da se utapljam v skodelici brozge. Nasilnežem pa nihče ne stopi na prste.
Zadnje čase redno prejemam čestitke od ljudi, ki pravijo, da se sami bojijo izpostaviti modernim stalinistom. Sprašujem se, ali bi morali začeti z anonimno podporno skupino za svobodo govora kot Osvobodilna fronta med 2. svetovno vojno? Srečanja bi bila v skritih kleteh, kjer bi si upali izraziti svoje misli brez medijskih napadov. Ali pa se vračajo časi stalinizma in Avstro-ogrske monarhije, kjer so v Švejkovi gostilni zaprli gostilničarja, ker je rekel, da muhe serjejo po cesarju, tj. njegovi sliki? Po drugi strani pa se večina bolj ali manj uklanja nasilni manjšini, kar je v zgodovini prineslo nasilne režime tipa fašizem ali stalinizem. Če se ne bomo aktivno uprli temu nasilju, bomo drago plačali mi, Evropa in človeštvo. Nekajkrat smo že.
Opravičujem se tudi, da na svečanostih nosim kravato. Vsesplošno je znano, da ni hrvaškega izvora, ampak da so jo iznašli kolonialisti, ki so s tem mučili Afričane in da smo to počeli tudi mi, Slovenci, zato jim moramo plačati odškodnino.
Včasih se sprašujem, ali bi morali razviti posebno različico umetne inteligence, ki bi ljudem pomagala razumeti kompleksne demografske teme, vendar je bolje kulturo zanikanja ponižno sprejeti. Zakaj? Ker lahko brez vesoljnega posmeha vsebinsko nepomembni, a ideološko in finančno 'bogati' pisci zahtevajo, da se jim slovenska predsednica pokloni kot v Gospodarju prstanov. Milost na veke vekov! Če pa uporabimo zdravo pamet, ugotovimo, da skušamo razložiti kvantno mehaniko zanikani Schrödingerjevi mački. Mačka ne razmišlja, kako mučiti sodržavljane z depopulacijo. Rogati Rupicapra rogajoče razigrano razpira rudimentarne Rasputinčiče, razkošno radikalizirane roparje racionalnosti. Vaše telo imajo na umu in vaš um pod svojim telesom.
Torej, ga. Trčkova in g. Repovž, ste mi oprostili in mi boste dovolili, da opravljam svoje delo, ali pa se moram še posipati s pepelom? Kaj pa, če bi gol jahal sredi Ljubljane in se na glas odpovedoval svojim znanstvenim spoznanjem?
Vseeno lahko ostanemo pošteni, strokovni in prijazni. Vseeno mi je marsikateri Repovžev prispevek intelektualno in vsebinsko všečen, ker je enostavno - dober. In podobno so med levo usmerjenimi in celo med zagovorniki kulture zanikanja tudi mnogi zanimivi, ki jih z veseljem uvrščam med kolege in prijatelje. Kaj hočemo, za razliko od ideoloških norcev smo Slovenci večinoma pošteni in korektni, neobremenjeni s sovraštvom drugače mislečih.
In končno, glede čestitk za načelnost, drznost, pogum ali norost – še vedno se odločam, katero od teh je najbolj točno. Ampak včasih je treba povedati tisto, kar drugi mislijo, pa si ne upajo reči. In če to pomeni, da dobivam razbite šipe in vijake pod gumo, potem je to cena, ki sem jo pripravljen plačati za svobodo izražanja in zdravo znanost.
Še šala za konec: če ne veste, kaj je res in kaj ni, pojdite na spletno stran tipa 'Fact checking'. Oni levi bo dajal 100% drugačne odgovore kot oni desni. Še dobro, da sem in imam zlati sredinec. Še dobro, da postaja kultura zanikanja tako nora, da to dojema večina.
Profesor doktor Matjaž Gams je vodja Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan. Ukvarja se predvsem z umetno inteligenco in kognitivnimi znanostmi. Je član številnih domačih in tujih društev ter programskih odborov. V prejšnjem mandatu je bil državni svetnik. Avtor izraža svoje mnenje.
Doh, takoj, ko se javno izpostaviš si na tnalu!
Ubogi kalimero, kakšna krivica se mu godi. A je ta model za ta flanc slučajno plačan?
V prilogi piše, da se tudi predsednica „... s stališči dr. Gamsa nikakor ne strinja.“. Trije v članku omenjeni mogoče ne vedo na kateri gol je potrebno streljati, vedo pa kako se ne zabija avtogolov. Pri zanikanju dejstev pa se… ...prikaži več za primerjavo ponuja Platonov mit o votlini, kjer sence opazovalcem predstavljajo resnične stvari. Spoznanje oz. resnica je pogosto boleča, zato se kot enostavnejše ponuja zanikanje. Ljudje do moralno zlorabljajočega sistema razvijejo stockholmski sindrom in ga vzljubijo.