Inšpekcijski nadzor iz naslanjača

O zlorabah izobraževanja med čakanjem na delo čivkajo že sindikalni vrabci, pa tudi minister Gaspari, a na zavodu za zaposlovanje jih to ne gane. Ustreznost programov preverjajo teoretično prek zahtevkov za izplačila in poročil delodajalcev, kar je tako, kot da ne bi vedeli, koliko sijajnih obljub prenese papir. Na teren bodo šli prvič ta mesec – čeprav se ukrep subvencioniranja izvaja že več kot pol leta. Po njihovem mnenju je takšen nadzor “v začrtanih okvirih”.

Specialna služba za nadzor ministrstva za delo je delodajalce preverjala le na podlagi prijav, kar je žalostno. Inšpektor za delo pa je lani celo zaznal eno kršitev, ko delodajalec delavcem ni zagotavljal pravice do usposabljanja skladno s programom. Ali je delodajalca kaznoval z globo od tri tisoč do 20 tisoč evrov, kot mu dovoljuje zakon, še preverjamo.

Vem pa za drug primer, ko je inšpektorica na podlagi prijave poskusila opraviti nadzor v Uniorjevem obratu v Lenartu, vendar je bil objekt zaradi kolektivnega dopusta zaprt. Nadzor je nato opravila kar v matičnem podjetju v Zrečah, kjer nepravilnosti seveda ni mogla najti. In je na podlagi brezmadežnih dokumentov matičnega podjetja primer zaključila. Za statistiko.

Alarm. Nadzornikom bi se moral sprožiti alarm že ob dejstvu, da je kar 75 odstotkov usposabljanj pod mentorstvom nadrejenih v podjetjih, kar je gojišče za prevare. Zato bi morali delodajalci zavod točno obvestiti, ob katerih urah se bo izobraževanje izvajalo, nadzorniki pa bi morali večkrat vstati iz udobnega naslanjača.