Minister za delo je pred časom dejal, da bi morali ob večji fleksibilnosti na trgu dela poskrbeti
za večjo varnost zaposlenih. Neumnost. Večja fleksibilnost avtomatično pomeni manjšo varnost za
zaposlene. Kako fleksibilen je dejansko trg dela, je razkrila kriza. Mnogi delodajalci jo
izkoriščajo za znižaje stroškov in optimizacijo proizvodnje. To je surova realnost, ki je vladni
protikrizni ukrepi ne bodo spremenili.
Kršitve. Država je razdeljena na dva pola: v prvem sindikati vodijo nekatera
državna podjetja, v drugem pa po globalni realnosti zaposleni prvi potegnejo kratko. Težko se je
znajti in težko je napisati univerzalen recept za uspešen prehod iz krize. Če bi se vlada
osredotočila na zagotavljanje podpornega okolja za gospodarski razvoj in ne na gašenje požara, bi
bila fleksibilnost trga dela nekaj, česar se zaposleni vsaj ne bi bali. Tako pa imamo kopico
populističnih ukrepov, ki so premalo premišljeni.
Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa je potegnilo plaz tovrstnih ukrepov – tudi če
podjetja potem niso zaprosila za subvencijo. Delavci so srečni, da imajo službe, tudi če delajo več
kot prej in za manj denarja. Torej težava ni v tem, da delodajalci izkoriščajo delavce, ampak da so
ti s tem zadovoljni. Koliko je v teh primerih vredna varnost, ki ni nič drugega kot vdanost v
usodo, bo pokazal čas. Verjetno pa bi marsikdo imel raje malo več fleksibilnosti, tudi nekoliko
bolj fleksibilno vlado in manj navidezne (populistične) varnosti, le povedati si ne upa.
24
ogledov
Fleksibilnost je varnost
Težava ni v tem, da delodajalci izkoriščajo delavce, ampak da so ti vdani v usodo.
