E-avtomobili nova cepiva

Delitve so zadnje čase neizbežne. Pred volitvami še toliko bolj. Levi – desni, cepljeni in necepljeni, kakor že dalj časa opažamo v svetu avtomobilizma, se dogajajo tudi delitve na zagovornike in nasprotnike električnih vozil.

V zadnjem letu sem imel možnost preizkusiti številne različne električne avtomobile. Super in fajn. Odlična tehnologija, odlična vožnja, bliskoviti pospeški, nadstandardno udobje – to so vozila, ki prinašajo povsem novo doživetje vožnje. Kot nekdaj kabrioleti, v katere smo se usedli tudi takrat, ko nam ni bilo treba po nujnih opravkih. Vse lepo in prav, če ne bi bilo vmes če-ja. Dogaja se namreč »prisilna elektrifikacija« in pritiski iz Bruslja na avtomobilske proizvajalce, da so vse sile usmerili v proizvodnjo električnih avtomobilov. Cilj je ogljična nevtralnost. Kot po navadi je teorija eno, praksa pa drugo.

Nihče ne verjame, da bodo postali cenejši

Za koga so sploh primerni in komu bodo čez pet let proizvajalci vozil, ki napovedujejo popolno ukinitev prodaje vozil s termičnimi motorji, pri nas sploh prodajali nove električne avtomobile, če v Sloveniji ne sledimo Zahodu in ne izpolnjujemo osnovnih infrastrukturnih pogojev za lastništvo električnega avtomobila.

Zanimivo se mi zdi, ko kar po vrsti proizvajalci avtomobilov predstavljajo datume, od kdaj naprej bodo prodajali le še 100-odstotno električne avtomobile. Nekateri večji igralci že leta 2027, na sploh naj EU po letu 2035 ne bi dovoljevala nič drugega kot prodajo brezemisijskih vozil. Poti nazaj ni več, trdijo največji evropski proizvajalci vozil. Kaj to pomeni za slovenskega kupca novega vozila?
Še posebej zato, ker bodo najmanjši električni avtomobili stali več kot 20 tisoč evrov, večji družinski z večjimi baterijami pa 50 tisoč evrov in več. Pred kratim sem direktorja enega od uvoznikov pri nas vprašal, ali lahko čez nekaj let sploh še pričakujemo avtomobile, ki bodo cenejši od 30.000 evrov, in dobil odgovor, da so že tako cenejši od konkurence … Baterije se sicer cenijo, a nihče več ne verjame, da se bodo električni avtomobili pocenili, prej se bodo bistveno podražili bencinski in dizelski avtomobili, ki se bodo v prihodnjih letih cenovno izenačili z električnimi.

Boj za proste polnilnice

Tudi na forumih je veliko polemik o električnih avtomobilih, žgočih razprav za in proti. Moj pogled po več kot 1000 preizkušenih avtomobilih – bencinskih, dizelskih in električnih – je naslednji: Ko bodo na Zahodu vozili na elektriko, bomo pri nas še dolga leta vozili dizle in bencinske modele. Na eni strani bo ovira visoka cena, pa čeprav je pričakovati, da bodo na trg prišli rabljeni. 
Večja, za zdaj nerešljiva težava, se mi zdi infrastruktura. Sploh, če upoštevamo zgoraj navedene datume nekaterih prodajalcev vozil, ki bodo imeli v ponudbi zgolj še električne avtomobile. Govorio torej o dejstvu, ki bo nastopilo čez pet let. Če ne živiš v hiši in nimaš še sončne elektrarne, je danes življenje z električnim avtomobilom zahtevno. Sploh, če nisi entuziast, ki živi v bloku in po mestu išče prazno električno polnilnico in se potem v dežju, snegu, vetru, ko priklopi avto za nekaj ur na električno polnilnico, domov odpravi peš ali z električnim skirojem. Ko pa se vrneš po avtomobil, pa lahko občasno ugotoviš, da se je po štirih urah baterija napolnila za 50 kilometrov, ker je pač težava v polnilni postaji. V Kamniku, kjer živim, so v zadnjih letih postavili deset polnilnih mest, a je boj zanje zadnje leto, ko se je število lastnikov z e-avti povečalo, že veliko. Sploh med delavniki. Včasih je treba po avto na polnilnico tudi pozno zvečer, saj je med tednom pogosto le takrat polnilno mesto prazno. Ponekod po Sloveniji so celo omejili čas polnjenja na javnih polnilnih mestih.

Šok iz Eko sklada

Če imaš hišo in še sončno elektrarno, pa je že danes velika verjetnost, da bo prednjo parkiran električni avto. Ni večjega udobja kot nikoli ne zaviti na bencinski servis … A tudi to se je pred kratkim sesulo v prah, ko je Eko sklad konec februarja objavil, da je zmanjkalo denarja za subvencioniranje sončne elektrarne. Februarja! In to v času, ko vsa Evropa na glas kriči, da moramo postati samooskrbni, neodvisni od ruske nafte in plina. Hkrati je vlada februarja, ko je »znižala« položnice za elektriko, investicije v podhranjeno električno omrežje oklestila za 70 milijonov evrov. V Nemčiji v energetiko vlagajo 200 milijard evrov, pri nas pa elektro distributerji zaradi nezmožnosti omrežja za priklop novih sončnih elektrarn že množično zavračajo vloge za postavitev sončne elektrarne. Brez sončne elektrarne in »poceni lastne elektrike«, tudi za polnjenje vozil, bo investicija v električni avtomobil v prihodnje vprašljiva. Brezskrbnost polnjenja baterije ti danes namreč zagotavlja le domače polnjenje, pred hišo, ali v podjetju, če imaš to možnost.

Zidali so gradove v oblakih

Električni avtomobil se mi zdi smiseln za vožnjo na krajših relacijah, po mestu in podeželju. Za kaj takega niti ne potrebuješ avtomobila z veliko in težko baterijo, ki vozilo konkretno podraži, ampak cenejši avto z manjšo baterijo. Kot drugi družinski avto je lahko zadetek v polno. Za daljše poti pa se mi zdi dizel še vedno zakon. Novinarski kolega je zaradi težav s polnjenjem modernega električnega avtomobila (težava je bila v infrastrukturi – polnilnica ni delovala, na drugi je nastala gneča) iz Dolenjske v München potreboval devet ur, pot do Nemčije in nazaj pa ga je stala 124 evrov. Mesec prej je prav tako v München z dizelskim avtomobilom potoval pet ur, za enako pot pa porabil 66 evrov. Za zdaj so električni avtomobili zaradi ničelnih bonitet privlačna naložba tudi za poslovne uporabnike. Ravno ta teden smo imeli predstavitev BMW i4, po katerem je veliko povpraševanje pravnih oseb. Nič čudnega, saj je boniteta v primerjavi s šibkejšim dizlom manjša za 784 evrov, z močnejšim bencinskim ekvivalentnim BMW serije 4 pa več kot 820 evrov. Vendar pa je treba v računico vzeti »nepredvidljivo državo«. V preteklih letih je čez noč dvakrat v enem letu oklestila subvencije za električne avtomobile in ukinila subvencije za priključne hibride, zdaj pa se zgodba ponavlja s sončnimi elektrarnami in toplotnimi črpalkami. Pa tako ambiciozne cilje so imeli, ko so vladajoči pri nas pred petimi leti napovedali, da bo do leta 2030 na naših cestah med osebnimi vozili vsaj 17 odstotkov električnih vozil oziroma priključnih hibridov, kar pomeni skupno 200.000 vozil. Električnih in priključnih hibridov skupaj danes na leto ne prodajo niti 2.000. Danes se bolj zdi, da bomo leta 2030 iz Nemčije in drugih zahodnih evropskih držav uvažali, kupovali in vozili rabljene dizelske avtomobile.