Znanstveniki z medicinske univerze Jiči so žleze slinavke komarjev iz vrste Anopheles spremenili tako, da v slini proizvaja tudi naravno cepivo, poroča Daily Telegraph. V prototipnem komarju so tako razvili cepivo proti lajšmaniozi, bolezni, ki jo prenašajo peščene muhe in ki lahko uniči jetra in vranico.
Miši, ki jih je ugriznil gensko spremenjeni komar, so začele proizvajati protitelesa proti lajšmaniozi, kar kaže na razvoj imunosti. Če bodo raziskave na tem področju uspešne, bi bilo možno množično cepljenje, ki bi bilo neboleče in brezplačno.
Obstajajo pa etični zadržki, da bi se takšno množično cepljenje odvijalo brez privolitve udeležencev. Znanstveniki sicer preizkušajo že kar nekaj genetskih metod, s katerimi bi zajezili nalezljive bolezni, ki jih prenašajo komarji. Med njimi je sterilizacija moških komarjev ter oblikovanje komarja, ki ni dovzeten za prenašanje malarije in ki bi živel dlje kot njegovi vrstniki.
