Franc Rozman Stane je bil gotovo eden tistih, ki so zaradi svoje nadarjenosti in lika osebnosti pustili veliko sled v odporniškem gibanju in zgodovini Slovencev, je za Žurnal24 pojasnil Damijan Guštin, direktor Inštituta za novejšo zgodovino ter raziskovalec 2. svetovne vojne na slovenskih tleh.
Na tem mestu je nasledil Franca Leskovška - Luko in Ivana Mačka - Matijo, ki sta položaj prevzela zaradi svoje predanosti komunizmu, ne pa vojaške podkovanosti, pojasnjuje Guštin. "Stane je bil tako v danih okoliščinah točno tisto, kar je komunistično vodstvo iskalo – razmeroma vojaško nadarjen in priljubljen, hkrati pa dovolj blizu komunističnemu vrhu."
Opozarja pa, da je Stanetov lik v veliki meri tudi mitološko obarvan, kar je posledica načina njegove smrti, tako da je marsikdaj težko ločiti med realnostjo in povzdigovanjem, ki je sledilo v letih po koncu vojne.
"Bil je sposoben poveljnik, od drugih oficirjev v odporniškem gibanju pa se je ločil tudi po odnosu do navadnih borcev, saj jim je bil dostopen in se je zanje potegoval, svoje avtoritete ni gradil na nadiranju, kot ostali," pojasnjuje ozadje priljubljenosti komandanta.
Danes deli brez potrebe
Delitve, ki jih njegovo ime povzroča danes, so po mnenju Guština brez pravega pomena, saj bi Stanetu osebno težko "obesili" kaj posebnega, čeprav partizansko gibanje in enote, katerim je poveljeval tudi sam, še zdaleč niso bile brez madežev. "Potrebno je pač vzeti v zakup, da se načelno glede njegovega lika ena in druga stran ne bosta strinjali," dodaja Guštin.
Dokazov o zaroti ni
Zgodovinar dodaja, da so se govorice o sumljivih okoliščinah smrti pojavile že kakšnih 20 let po vojni. Stane je umrl 7. novembra 1944 zaradi posledic ran, ki jih je istega dne dobil med preizkušanjem minometa, ki so ga britanski zavezniki poslali partizanom. Nesreča se je zgodila, ker je mina eksplodirala v cevi, pri tem pa ranila številne navzoče. "Do danes nisem dobil dokumenta, ki bi dokazoval, da je bila v ozadju zarota," pravi Guštin, čeprav dodaja, da so nekatere okoliščine, ki bi lahko nakazovale na to, da so se želeli Staneta znebiti. V takratnem času je namreč prišlo do trenj med jugoslovanskim in slovenskim vodstvom NOB, v oči pa bode tudi dejstvo, da se je Boris Kidrič, takrat nekoliko na "stranskem tiru," zaradi slabega počutja zadnji hip opravičil navzočnost pri preizkušanju orožja.
"Zapriseženi Hitlerju se poslužujejo laži"
Ob današnji slovesnosti 100. obletnice rojstva - rodil se je na jutrišnji dan - v rodnih Spodnjih Pirničah se je po poročanju STA predsednik borčevske organizacije Janez Stanovnik obregnil ob kritike, ki so na spominsko upodobitev komandanta Staneta na evrskih kovancih za dva evra prihajale zlasti z desnega političnega pola.
Po njegovih besedah se dogaja, da se tak dogodek "pospremi z blatom in klevetami," nato pa je nadaljeval, da "se nekdanji zapriseženci Hitlerju v želji, da bi izbrisali sledi narodnega izdajstva, poslužujejo laži in klevete".
Podmladek: "Stanovnik in Kučan ščitita zločince"
V Mladi Sloveniji so odgovorili, da Stanovnik "laže in potvarja zgodovinska dejstva", Slovenija pa da je z upodobitvijo Franca Rozmana - Staneta na 12.000 kovancih Evropi in svetu pokazala, da ni opravila z zločinskih komunističnim režimom. Po njihovem mnenju Milan Kučan in Janez Stanovnik živita v preteklosti in simbolično ščitita zločinski režim, "čigar del sta bila tudi sama".
