21. decembra smo na severni Zemljini polobli zabeležili uradni začetek zime, ki je tudi dan zimskega solsticija oziroma Sončevega obrata. Nastopi, ko Sončni žarki pravokotno posvetijo na južni povratnik, kar pomeni, da je pri nas tega dne sonce navidezno najnižje na nebu.
Po starem ljudskem izročilu pa je to tudi dan za praznovanje, saj predstavlja začetek daljših dni. Sprva le za nekaj sekund, večje spremembe pa bomo zaznali že proti koncu januarja. Takrat bo dan daljši že za približno 2 minuti in 30 sekund. V tem mesecu bomo skupno pridobili 57 minut in 9 sekund več dnevne svetlobe. Podatki veljajo za Ljubljano, drugod po Sloveniji pa so razlike +/- od 4,5 do 8,5 minut. Na sledečem linku lahko izračunate dolžino dneva mesta Ljubljana: http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/ast_kalk.html
Potrebno je še izpostaviti, da se dolžina dneva ne povečuje vedno za enako vrednost. Največja sprememba razlike dolžin dneva napram razliki prejšnjih dveh dni se je zgodila s 3. na 4. januar, ko je znašala 6 sekund. Razlika med dolžino dneva prejšnjih dveh dni in sledečih dveh dni v mesecu januarju sicer povprečno znaša 3,5 sekunde.
Do pomladnega enakonočja (20. marec), ko bosta tako dan kot noč dolga 12 ur, bomo dnevno pridobili približno tri minute več dnevne svetlobe.
Šele 7. januarja je sonce vzšlo minuto prej kot predhodni dan, od takrat naprej po večini velja trend, da je naslednji dan ura sončnega vzhoda zgodnejša.
Razlika med najkrajšim in najdaljšim dnevom znaša sedem ur
Zaradi nagnjenosti Zemljine osi se preko leta spreminja osvetljenost obeh polut. Ob ekvatorju so dnevi in noči vse leto približno enaki dolgi, bolj ko pa se oddaljujemo proti tečajama, večja je razlika med najdaljšim in najkrajšim dnevom. Pri nas ta razlika znaša približno sedem ur. Dolžina dneva je tako odvisna od zemljepisne širine, kjer se nahajamo.
Spomladanska utrujenost eden od učinkov
Daljšanje dneva pa poleg dejstva, da imamo na voljo več dnevne svetlobe pri raznovrstnih opravilih, prinaša tudi nekatere negativne učinke. Mednje štejemo spomladansko utrujenost, ki jo mnogo strokovnjakov povezuje s spremembo letnega časa. So mnenja, da je povezana s podaljšanim obdobjem dnevne svetlobe, ki vpliva na spremembo biološkega ritma. Pozimi deluje homon melatonin oziroma spalni hormon, saj so dnevi kratki, noči pa dolge. S tem, ko se dnevi podaljšajo, pa prevlada delovanje serotonina oziroma hormona sreče. Posledično se zmanjša koncentracija melotinina. In prav menjavanje dveh hormonov naše telo občuti kot izčrpanost.
Kako se odzvati?
Nekatere študije so pokazale, da so za to motnjo dovzetnejše ženske med 30. in 40. letom. Prizadene pa lahko vsakogar med nami, zato se nanjo potrebno pravilno in pravočasno odzvati. Pomanjkanje energije in volje namreč vplivata na kakovost posameznikovega življenja. Zdravniki priporočajo večkrat tedensko hitro hojo ali sprehod v naravi, uravnoteženo in z vitamini polno prehrano, meditacijo ter zadosten nočni spanec. Priporočljiva je tudi svetlobna terapija oziroma kopel. Sonce namreč močno izboljša delovanje imunskega sistema in deluje antimikrobno, nekatere študije celo nakazujejo učinek na rast in višino otrok.
