"Ko so v podjetju izbirali med desetimi zaposlenimi, so se odločili, da odpustijo mene – z razlago, da sem edina, ki nimam otrok, moj mož pa ima službo in sem tako najmanj socialno ogrožena," o svoji usodi pripoveduje 30-letnica, zaposlena v majhnem podjetju. Ker nimajo sindikata ali kolektivne pogodbe, se je delodajalec zaradi finančnih težav žal odločal na podlagi tovrstnih okoliščin, čeprav je bil z njenim delom zelo zadovoljen, dodaja sogovornica.
Kaj na prvo mesto?
Večina podjetij, na katera smo naslovili vprašanja o tako imenovanih praksah odpuščanja, sicer ni bila preveč zgovorna, kljub vsemu pa poudarjajo pomembnost učinkovitosti. "V skoraj 25 letih nas situacija še ni prisilila, da bi morali na veliko odpuščati," pravi Lea Lipovšek, vodja marketinga v Špici International. Če bi se morali odločiti, s kom prekiniti sodelovanje, bi bila merila izjemni dosežki, fleksibilnost, razumevanje situacije (na primer večji fleksibilni delež plače), pripadnost podjetju in stalnost v podjetju, naštevajo. "Seveda bi šlo za individualno obravnavo, a v skladu z enakopravnostjo spolov in generacij. Zaposlene z majhnimi otroki in starejše bi obravnavali še posebej rahločutno," dodaja Lipovškova.
Pri Simobilu prav tako poudarjajo, da so v zadnjih letih zlasti zaposlovali, lani na primer 26 ljudi za nedoločen čas. "Če bi se odločili za prekinitev delovnih razmerij, bi v prvi vrsti pogledali delovno učinkovitost, torej rezultate, ki jih je zaposleni dosegel, zavzetost na področjih zunaj osnovnega dela, pomembna dejavnika pa bi bila tudi potencial za prihodnji razvoj in na primer inovativnost," pravi Saša Miladinović, vodja službe za razvoj in strateško upravljanje človeških virov. Višina plače ali senioriteta sodelavca ne bi igrala ključne vloge, še pravi, a dodaja, da bi socialni status – na primer enostarševska družina ali težko zaposljivi delavec – lahko bil odločilen.
Ključ je tudi kolektivna
Pri Mercatorju pravijo, da je v ospredju individualna obranava, ključno merilo pa uspešnost sodelavca. "V podjetju imamo sklenjeno kolektivno pogodbo, ki natančno opredeljuje, v katerih primerih in katera socialna merila upoštevamo," poudarjajo.
V Merkurju, kjer so v preteklih letih že odpuščali, velja kolektivna pogodba, ki vključuje merila, s katerimi se oblikuje seznam morebitnih presežnih delavcev. "Velik odbitek točk tako na primer dobi delavec, čigar zakonski partner opravlja obrtno dejavnost kot postranski poklic ali je lastnik kmetijskih obdelovalnih površin, večjih od štirih hektarjev, dodatne točke prinašajo zdravstveno stanje, otroci in podobno," pojasnjuje Mateja Tavčar iz tamkajšnjega sindikata. Seveda so med merili tudi raven delovne uspešnosti, ustreznost izobrazbe in podobno, dodaja.
Prav strah me je za bodočnost ljudi te slovenske dežele. Dolgoletno (70 let) prepariranje miselnosti je naredilo svoje. Posledice so: "Učinkovitost in dodana vrednost sta za slovensko oblast in posledično za delodajalce, ne morem jim reči podjetja (podjetništvo je pri… ...prikaži veči nas izumrlo) , enostavno španska vas. Delodajalec naj ob vse večjih dajatvah skrbi še za socialo namesto države. Skratka ali potemtakem tako državo sploh potrebujemo?LPTupamaros