Uradni veterinar Vursa je danes skupaj s terenskim veterinarjem na kmetiji v Stari Fužini na Gorenjskem opravil epizootiološko poizvedbo na terenu zaradi kobile, ki je bila serološko pozitivna na infekciozno anemijo konj. Kobilo so evtanazirali, konjema, s katerima je bila skupaj na paši, pa odvzeli vzorce krvi. Na podlagi epizootiološke poizvedbe je uradni veterinar ugotovil, da je v reji le ena kobila, ki pa je bila na paši skupaj s še dvema konjema, katerima je bila danes odvzeta kri za preiskavo, so sporočili iz Veterinarske uprave RS (Vurs).

IAK je virusna bolezen kopitarjev,

ki jo povzroča lentivirus iz družine Retroviridae in se pojavlja po celem svetu. Infekcija, včasih poznana tudi kot "močvirska mrzlica", je omejena na kopitarje. Bolezen ni nevarna za človeka.

Vurs je odredil preventivne ukrepe, in sicer osamitev kobile, zaprtje gospodarstva do izločitve živali, evtanazijo obolele kobile ter razkužitev, dezinsekcijo in deratizacijo po izločitvi živali na gospodarstvu. Danes so ugotovili tudi, da je bila obolela kobila decembra lani na prireditvi z drugimi konji. Tudi tem bodo odvzeli kri. Lastnik obolele kobile, ki je bila aprila lani nelegalno pripeljana z Madžarske, je zaradi bolne kobile 7. marca poklical terenskega veterinarja. Ta je opravil klinični pregled in zdravljenje kobile. Lastnik kobile je 10. marca ponovno poklical veterinarja, ki je kobili odvzel kri za preiskavo na infekciozno anemijo konj. Kot so še poudarili na Vursu, omenjeni primer ni epizootiološko povezan s serološko pozitivnimi konji na Vipavskem.

Močvirska mrzlica
IAK se pojavlja v več oblikah. Pri akutni obliki se pojavi povišana telesna temperatura, neješčnost, brezvoljnost; pri kronični pa ponavljajoča se stanja povišane telesne temperature, slabokrvnost, hitra izguba telesne teže in otekline spodnjih delov telesa (trebuh, noge …). Okužba se lahko kaže tudi samo s pozitivno reakcijo v serološkem testu. Čas od okužbe do pojava kliničnih znakov je ponavadi od enega do treh tednov, lahko pa se klinični znaki zaradi različnih vplivov okolja in gostitelja razvijejo šele po treh mesecih. Okuženi kopitarji ostanejo nosilci virusa celo življenje in predstavljajo zbiralnik virusa. V naravi virus prenašajo krvosesni insekti (obadi, hlevske muhe itd.). Možen je tudi prenos s krvjo preko uporabe okuženih igel in okužba ploda preko matere. Bolezni ni mogoče zdraviti, prav tako pa ne obstaja preventivno cepivo.