Nasprotovanje je zlasti veliko pri dvigu davka na dodano vrednost (DDV) na tiskane medije, zato je usoda novele zakona o davku, ki jo bodo v DZ obravnavali v teh dneh, še negotova.
Koalicijske stranke so se z ministrom za finance Janezom Šušteršičem že večkrat usklajevale glede morebitnega dviga DDV, a dogovora niso dosegle. S tem ukrepom bi v proračunsko blagajno prinesli okoli 70 milijonov evrov. Vodje koalicijskih strank in poslanskih skupin se bodo v četrtek predvidoma po seji vlade poskušali o tem dogovoriti in poiskati alternativo.
Možnost uvedbe t.i. kriznega davka
Koalicija preigrava različne predloge, med drugim je na mizi tudi možnost uvedbe t.i. kriznega davka. Gre za denimo en odstotek dodatnega davka pri dohodnini in bi veljal le za čas gospodarske krize. Državljane z višjimi prihodki bi tako krizni davek bolj obremenil, tiste z nižjimi pa manj, je danes pojasnil vodja poslancev SLS Mihael Prevc. SLS nasprotuje zlasti dvigu DDV na tiskane medije in na storitve javne higiene.
Vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj je spomnil na cilj vlade za znižanje proračunskega primanjkljaja. Med drugim bi to dosegli tudi z zvišanjem DDV na nekatere postavke. V DL so kljub stališču ministra Šušteršiča, ki prihaja iz njihovih vrst, glede tega neenotni, končno odločitev pa bodo sprejeli, ko bodo znane še informacije o tem, kaj bi dvig DDV pomenil za posamezne panoge. Se pa Braniselj boji, da bo dvig DDV vsaj na nekatere postavke nujen,
Vodja poslancev NSi Matej Tonin je spomnil, da stranka ob trenutnem predlogu nasprotuje zlasti višanju DDV na tiskane medije in na frizerske storitve.
Možnost uvedbe kriznega davka je sicer že omenil tudi prvak DeSUS Karl Erjavec.
